Revirna gozdarja blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije Brigita Oblak in Gregor Jan ter Maja Debeljak, domačinka iz Bohinja, na pogovoru ob mednarodnem dnevu gozdov / Foto: Marjana Ahačič
V gozdu je hrana za telo in dušo
Gozdovi zagotavljajo hrano, zdravila in preživetje za več kot pet milijard ljudi po vsem svetu, so v petek, ko smo zaznamovali mednarodni dan gozdov, opozorili na Zavodu za gozdove Slovenije. Prav gozdu v povezavi s hrano so bili namenjeni številni dogodki, ki so jih na ta dan pripravili po vsej Sloveniji, tudi v Bohinju.
Bohinjska Bistrica – Gozdovi in drevesa so bogat vir oreščkov, sadja, semen, korenin, gomoljev, listov, gob, medu, divjačine in žuželk, ki zagotavljajo bistvena hranila za prehrano ljudi. Gozdovi podpirajo kmetijstvo, saj zagotavljajo dom za opraševalce, pomagajo ohranjati zdrava tla in zadržujejo vodo. Ponujajo hrano in senco za živino, uravnavajo temperaturo ter delujejo kot naravne vetrobranske pregrade za posevke. Hkrati prispevajo k nastajanju padavin, ki so nujne za kmetijske potrebe, sta poudarila tudi gozdarja blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije Brigita Oblak in Gregor Jan, ki sta o letošnji temi Gozd in hrana v petek poučila mimoidoče v Bohinjski Bistrici.
Najpogosteje gremo v gozd po gobe, borovnice, maline in jagode ter kostanj in zelišča, nekateri pa tudi po brezovo vodo, ki jo začnemo zbirati prav v teh dneh, ko se je že ogrelo in se korenine prebudijo, po drevesu pa začnejo pretakati sokovi. »Ima sladkast okus, v njej je veliko mineralov in drugih snovi, ki dobro vplivajo na naše zdravje in počutje. Teče nekaj tednov, do takrat, ko se breza olisti. Pri nas doma jo pijemo, kar pomnim,« je povedala Brigita Oblak in spomnila, da nam gozd daje tudi duhovno hrano. »Fizične smo danes pogosto presiti, zato predvsem v tujini – pa tudi pri že nas – vse več ljudi v gozd odhaja po mir, sprostitev in notranje zadovoljstvo.«
Da je tako, je potrdila tudi domačinka iz Bohinjske Bistrice Maja Debeljak. »Kljub temu da imam gozd tako rekoč pred nosom, ga cenim in rada zahajam vanj. Že če samo opazujem drevje in hribe z balkona svoje hiše, se bolje počutim. V gozdu mi je lepo, zelo uživam, ko hodim in opazujem svet okoli sebe. Tudi po gobe in maline grem, seveda, ampak jih nabiram bolj za dušo kot zato, da smo siti. Včasih grem s kolesom proti Soriški planini in se ustavim tam, kjer vem, da so jagode. Jih naberem, pojem in grem z novimi močmi naprej,« je povedala.
Gozdarja opozarjata, da je treba biti pri nabiranju pazljiv. »Prav je, da dobro poznamo tisto, kar nabiramo; prihaja sezona čemaža in vemo, kako strupene so lahko nekatere rastline, ki so mu podobne,« je spomnil Jan in dodal, da je treba imeti v mislih tudi to, da so gozdni plodovi dobrine, ki jih za preživetje potrebujejo tudi živali. In da smo obiskovalci v gozdu gostje, zato je prav, da ob obisku spoštujemo tako imenovani gozdni bonton.
V Sloveniji imamo srečo, da imamo prost dostop do gozda, zato izkoristimo priložnost, ki je prebivalci mnogih držav, kjer je dostop mnogo bolj omejen kot pri nas, nimajo, še poudarjata. Zato, pravita: »Pojdite vsak dan v gozd. Gibajte se, naberite kakšno malenkost. Na enem samem sprehodu se boste nadihali svežega zraka, sprostili in nabrali energijo za naprej.«
