Sto let kulture, 4. del

Prvih pet desetletij društva se spominja Jaka Kokalj

»Poleg prireditev po okolici je društvo gojilo družabno življenje z raznimi izleti. Leta 1937 smo imeli izlet na vrh Stola k Valvazorjevemu domu. Večkrat smo imeli izlet v Bohinj in k Savici. Pomemben pa je bil izlet delovnih ljudi v Završnico pod Stolom ob 1. maju 1925. Leta 1928 smo šli pet podoknico Jaku Vebarju za god. Ker nas je gostil, smo se vračali pozno domov. Ko smo šli po cesti, smo peli pesem za delavski pozdrav. Ko smo prikorakali do Črnetove hiše, v tej hiši so bili žandarji, to je bilo tam, kjer je danes trgovina, so nas pred hišo obkolili, nas suvali s kopiti in pretepali ter nas odgnali v hišo. Zasliševali so nas, če praznujemo 1. maj. Potem smo jim pojasnili, da smo peli pevcu Jaku Vebarju podoknico, ker je član našega zbora, pa nam še niso verjeli. Ostale so potem spustili, nas tri, pokojna Franca Pavliča in Janeza Ulčarja ter mene, pa zadržali do jutra. Takratni režim je hotel naš zbor usmeriti pod cerkveni vpliv.

Leta 1935 smo bili z jeseniško Svobodo na zletu Svobod. V Celju smo nastopili združeni pevski zbori tako, da naj je pelo dvesto pevcev skupaj, potem pa še posamezni zbori. Bilo je tudi veliko žandarjev, ki so nas nadzorovali. Ljudi je bilo ogromno. Pozdravljali so nas klici in cvetjem. Česa takega v Celju nisem doživel nikoli. Peli smo tudi večkrat na Jesenicah, skupaj z jeseniškimi zbori pa smo nastopali pri Jelenu. Koncert smo imeli na Dobravi. Veliko smo peli na Bledu v hotelu Troha, v Festivalni dvorani, Park hotelu in Kazini. Imeli smo zmerom polno dvorano. Peli in igrali smo večkrat tudi v Sokolskem domu, pa je bila dvorana dostikrat prenapolnjena. Jaz sem igral samo komične vloge, zato je bilo dosti smeha po dvorani. Včasih so bili samostojni lesni trgovci, ki so imel dosti denarja. Pevskega zbora drugje ni bilo kot v Zasipu in so nas večkrat vabili na dom, da smo jim peli za godove in podoknice. Povabili so nas v hiše in smo jim peli celo noč. To so bili Megušar, Leoti, Mulej, Papler, Ambrožič, Mesar, Doktor, Češark v Grinčah, Menister. So že vsi pokojni. Tem smo večkrat peli samo zato, ker so bili dobri za naše društvo. Če smo priredili veselico ali srečelov, so nam dobro stali na strani. Dali so nam tudi denar in drva in s tem smo si lahko veliko pomagali. Če je od teh ljudi prišel kdo v gostilno in če smo katero zapeli, smo potem dobili vedno veliko vina. Leoti je včasih polne litre metal v gostilni v kot. Naslednji dan je potem vedno prišel eden plačat.«