Prešeren, politika in poezija

»Pomlad narodov pa je bila vseeno prelomna tudi za Prešernovo pesništvo: 26. aprila 1848 je v Novicah končno zagledala luč (javnega) neba njegova Zdravljica. To je bil majhen in zapoznel korak za ustvarjalca, toda velik za slovensko književno (re)publiko. Ob nastanku leta 1844 in ob izdaji Poezij – tiskati so se začele septembra 1846, med ljudi pa prišle po novem letu 1847 – je cenzura še uspela preprečiti začetek neomejenega recepcijskega življenja ode, ki ji je zgodovina toliko in toliko generacij pozneje namenila usodo himne ... Marčna revolucija pa je z odpravo osovraženega nadzornega urada omogočila, da se je to le začelo. In potem je pesem s svojo usodo vedno znova izpričevala velik in za marsikoga nevaren recepcijski potencial, ki so ji ga pripisovali nadzorniki misli in besed v metternichovski izdaji avstrijske cesarske države. Po drugi strani pa so temeljito spremenjene okoliščine objave po izbruhu svobode leta 1848 predstavljale določeno težavo. Zdravljica je namreč tekst, v katerega spomin so vsaj nekoliko vpisane tudi okoliščine njenega nastanka. Leta 1844 so se misli, ki so napolnjevale njene vrstice, lahko izrekale le v zaupnih prijateljskih družbah. V takšnih, v kakršnih je Valentin Vodnik po pričevanju Andreja Bernarda Smolnikarja – ta Prešernov znanec se je po odhodu v Združene države Henryju Wadsworthu Longfellowu zdel dovolj pomemben in vznemirljiv za omembo v romanu Hyperion – v času po dunajskem kongresu recitiral svojo Ilirijo oživljeno. Marca 1848 pa se je zazdelo, da bo vizija, ki je bila v dneh nastanka Zdravljice utopija, vsak hip zaživela kot stvarnost! A čas je potem pokazal, da tudi veliki zasuk ni spremenil vsega.« (str. 81)

Monografija Prešeren, politika in poezija, ki ji je priložena mapa s faksimili Zdravljice, je najprej izšla v nemškem jeziku, že leta 2023, ko je bila Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, lani pa je izšla tudi v slovenskem jeziku. Zgodovinar Igor Grdina, ki ga poznamo po njegovi plodovitosti in iskrivosti, je tudi v tej študiji opravil odlično delo. Prešernovo življenje in delo je postavil v evropski kontekst, v katerem prikaže tudi Zdravljico. »Slovensko leto 1848 je z objavo Zdravljice dobilo svojo pesem. In prav verzi v njej so izrekli ideale sodobnosti ter potem zmagovito kljubovali viharjem in vrtincem časa. V sleherni situaciji in vsakršnih okoliščinah.« Prešernova Zdravljica je »slovenska poslanica svetu«. Življenje njenega avtorja se v revolucionarnem letu 1848 že izteka, njegove Poezije pa so žive še danes in Zdravljica še posebej.