Pomembni vaščani, 10. del

Nadaljevanje intervjuja Petra Zupana z duhovnikom Francetom Oražmom.

Sodelovali ste tudi pri najdbi Sebenjskega zaklada.

Jarkovičev Anton je takrat (leta 1985, op. p.) nekaj brkljal in šušmaril ter vlekel kamenje iz groblja. Dobil pa je srednjeveško zakladno najdbo, o kateri je takrat pisala cela Jugoslavija. Dandanes Sebenjski zaklad uvrščamo med najpomembnejše najdbe in je spremenil pogled na slovensko zgodovino. V zakladu so bili orodje in orožje ter konjeniška oprema. Predmeti so bili precej verjetno zakopani poleti leta 820 v razmerah vojne med Franki in plemensko zvezo.

Če govorimo o Sebenjskem zakladu, pa moramo omeniti tudi izkop grobov iz 8. stoletja na ledini Žale pri Zasipu. Takrat v našem kraju še ni bilo cerkve, okoli katere bi lahko pokopavali preminule.

Kdaj in kako pa se je izoblikovala zasipška župnija?

Patrocinij iz leta 1398 pravi, da je bila naša farna cerkev krstna cerkev za celotni blejski kot. Ponosni smo lahko, da Zasip kot župnija spada med najstarejše na Gorenjskem. Starejši sta le še Kranj in Rodine.

Cerkev v Zasipu je bila torej krstna cerkev radovljiške pražupnije. Sezidana kot lastniška cerkev je spadala pod oglejski patriarhat. Edina taka je bila le še v Mošnjah. Cerkev je bila verjetno postavljena, še preden je cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti Henrik II. podaril ozemlje med obema Savama škofom iz Briksna leta 1004.

Zasip je omenjen pod različnimi imeni (Zazip, Asp, Aspee, Ze Azzpp) v številnih listinah (prve iz let 1075–1090), saj so v kraju živeli svobodnjaki, če ne celo nižje domače plemstvo. Med slednjimi moramo omeniti avtohtono zasipško rodbino Lambergov, ki so si cerkev tudi lastili. Osebno verjamem, da so bili Lambergi popolnoma domači kmetje, ki so pridobili plemiški naziv knezov. Njim je tudi pripadala cerkev. Danes rodbino poznamo predvsem po pesnitvi Pegam in Lambergar in njihovem gradu Kamen, ki pa je bil le eden od številnih gradov v njihovi lasti.

Do leta 1787 je župnija obsegala samo Zasip in Muže, takrat ji je bila priključena Blejska Dobrava, iz gorjanske fare pa Podhom. Blejska Dobrava spada pod župnijo še danes, Podhom pa se je priključil h gorjanski.