Cerkveni pevski zbor leta 1933. Z leve proti desni: Mangeljčeva Marica, Pažbarjeva« Jerca, Pstotova Angela (zgoraj), Ulčarjeva Angelca, Gerjupova Olga (zgoraj), organist, Kajdonova Francka (zgoraj), Trseglavova Angelca, Kurejova Cila (zgoraj), Štefanova Mara, Kurejova Anica / Foto:

Cerkveni pevski zbor leta 1933. Od leve proti desni: Mangeljčeva Marica, Pažbarjeva Jerca, Pstotova Angela (zgoraj), Ulčarjeva Angelca, Gerjupova Olga (zgoraj), organist, Kajdonova Francka (zgoraj), Trseglavova Angelca, Kurejova Cila (zgoraj), Štefanova Mara, Kurejova Anica

Podružnična šola v Zasipu, 2. del

Zasip skozi čas (12)

Po pripovedovanju M. A. (rojena 1924)

Stoji učilna zidana

Stoji učilna zidana,

pod njo je stara jablana,

ta jablana je votel panj,

sinica znosi gnezdo vanj.

Sinica zjutraj prileti,

na šolskem oknu obsedi,

na oknu kljunček svoj odpre,

tako prepevati začne:

Poslušajte učitelj vi,

kako se men' pri vas godi,

vsi dečki vaši me črte,

povsod love, povsod pode.

Zalezli so moj ptičji rod,

iz gnezda vrgli so za plot,

mladički tam pomrli so,

oči svetle zaprli so.

Grdobe grde, paglave,

masti ste vredni leskove,

kdor v gnezdu ptičice mori,

ta v svojem srcu prida ni.

Šolo v Zasipu je obiskovala osem let, štiri leta so se učili na novo, preostala štiri pa ponavljali. Učiteljica Malči Jeglič je učila vse razrede, poleg nje pa jih je nekajkrat tedensko obiskal in poučeval župnik (Demšar). V razredu je bilo okoli deset učencev. Vsakič, ko so prišli k pouku, so zapeli narodno pesem (Lepa naša domovina), nato pa so v tišini in s strahospoštovanjem do učiteljice sledili pouku. Spominja se naslednjih predmetov: matematike, branja, pisanja, petja, risanja, zemljepisa in srbohrvaščine. Snovi ni bilo veliko, zato tudi ni bilo potrebnega dosti truda za učenje. Učiteljica je bila izredno stroga. Če je izrekla stavek »Ti pa sediš« je pomenilo, da je bil učenec kaznovan, in sicer z enournim zaporom v kleti šole. Nekoč naj bi enega učenca celo pozabila zaprtega v kleti do naslednjega jutra. Spominja se tudi, kako je učiteljica vpričo vseh otrok na glas jokala, ko so leta 1934 izvedli atentat na takratnega jugoslovanskega kralja Aleksandra Karađorđevića. Poleg zgoraj naštetih predmetov so v šoli kot obvezni predmet imeli tudi verouk, ki ga je poučeval župnik. Tudi on je bil stroge narave, tistega, ki ni prišel k sveti maši v nedeljo, je kaznoval z udarcem s štirioglatim lesenim metrom po rokah. Nekega dne so bili trije učenci tako kaznovani in užaljeni, da so se odločili maščevati župniku. Pripravili so velik sod z vodo in ga naslonili na vrata župnišča, tako da se je voda razlila po stanovanju. Za kazen so bili tri dni zaprti. Za kurjavo v šoli so otroci nosili drva od doma. V šoli niso imeli malice, tisti, ki so imeli to možnost, so od doma prinesli jabolko ali kos kruha. Po šoli so okoli 12. ure odšli vsak proti svojemu domu.

V najlepšem spominu ima petje pesmi, ki so jih prepevali tako v šoli kot pri cerkvenem pevskem zboru. Spominja se in zapoje pesmi z naslovom Stoji učilna zidana in Peričice.

V letih 1941 in 1942 je v času nemške okupacije pouk potekal v nemškem jeziku. Nato je do osvoboditve šola ostala zaprta. (Izvleček iz arhiva Šolskega muzeja Ljubljana). (Se nadaljuje)