Odmevajo tudi slovenske planinske zgodbe

Mojstrana – Letos mineva 145 let, odkar je bila leta 1879 na Dunaju izdana prva številka avstrijske revije Alpenzeitung pod okriljem dunajskega Alpenkluba, avstrijskega alpinskega kluba, ki je bil ustanovljen leto prej. Ta najstarejši planinski časopis (izjema je le britanski Alpine Journal) izhaja nepretrgoma do danes – z izjemo nekaj let med drugo svetovno vojno, ko je bilo izdajanje prekinjeno zaradi pomanjkanja papirja. Ob visokem jubileju revije so pred nedavnim v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani na pobudo Franca Ekarja, nekdanjega predsednika Planinske zveze Slovenije in člana elitnega avstrijskega Alpenkluba ter rednega dopisnika revije Österreichische Alpenzeitung, skupaj z Natalijo Štular, muzejsko svetovalko, kustodinjo za pedagogiko in izobraževanje, povzeli vsebine in sodelujoče v tej reviji, med njimi je bila tudi Mira Marko Debelak kot prva slovenska članica Alpenkluba leta 1930 in njegova aktivna dopisnica.

Novice iz Slovenije

Novembra 2024 je revija Alpenzeitung izšla s številko 1664. Interval izhajanja je bil v preteklosti različen, ustalil se je na četrtletno izhajanje z 68 stranmi. Odločeno je bilo tudi, da bo naslovna stran časopisa še naprej v klasični črno-beli tehniki, kar opazno loči časopis od barvnih planinskih publikacij. Usmeritev časopisa je že od začetka vezana na pripravo kakovostnih in zanimivih člankov kot mednarodnega poročanja o dogodkih in temah, ki pa niso več osredotočene le na dogajanja v gorah, ampak se posvečajo tudi naravi sami, okolju, naravovarstvu. Med gostujočimi avtorji je v zadnjih petih letih edini Slovenec Franc Ekar, po njegovi zaslugi je v časopisu kar obsežen slovenski del. Na temo novic iz Slovenije piše o slovenskem alpinizmu, njegovih dosežkih, denimo zakoncev Marije in Andreja Štremflja, o uspehih športnikov, kot so dosežki plezalke Janje Garnbret, naravovarstvu, vrednotah Triglavskega narodnega parka ... Nedavno so objavili tudi biografijo Valentina Staniča, ki je bil prvi, ki je izmeril višino Velikega Kleka (Grossglockner, 3.798 m n. m.) in Triglava.

Za Alpenzeitung je Franc Ekar napisal blizu sto člankov, v zadnji letošnji številki je to prispevek o vrhunskih slovenskih alpinistih Luku Lindiču in Luku Krajncu, ki jima je uspelo prosto preplezati novo smer v severni steni Rjavine v Julijskih Alpah. Kot je pojasnil Ekar, je za pisanje člankov v reviji huda selekcija in je bilo »tudi malo začudenja že med Avstrijci, od kod meni toliko prostora v njej«. A tudi že samo članstvo v Alpenklubu, ki ima danes okrog štiristo članov, ni nekaj samoumevnega, kot je še dodal, saj morata kandidata za novega člana podpreti vsaj dva izmed obstoječih članov ali podpornikov kluba.

Vse navzoče je na mah osvojila

Članica Alpenkluba in v tridesetih letih prejšnjega stoletja dopisnica Alpenzeitunga je bila tudi slovenska alpinistka Mira Marko Debelak, o kateri ob neki priložnosti predavanja in članstva v avstrijskem turistovskem klubu v pismu dr. Pavla Kalteneggerja dr. Henriku Tumi piše, da je gospa Marko vse navzoče na mah osvojila. O njej je Natalija Štular napisala tudi prvo alpinistično slikanico z elementi stripa z naslovom Mala kraljica velikih sten.

Pogovor s Francem Ekarjem in Natalijo Štular je moderiral Matjaž Podlipnik, vodja komunikacijske in tehnične službe v Gornjesavskem muzeju Jesenice. Nekaj besed so namenili tudi sedanji urednici Alpenzeitunga Gertrude Reinisch, alpinistki, raziskovalki, himalajki, novinarki. Kot zanimivost dodajmo, da Alpenklub posebej beleži vse tiste svoje člane, ki so dosegli vrhunske alpinistične podvige, ki so se dokazali s prostovoljnim delom in vrednotami, ki jih zasledujejo. Od ustanovitve kluba do danes jih je zbranih 319, med njimi so tudi svetovno znana planinska imena, mednje je uvrščena tudi Mira Marko Debelak. Člani Alpenkluba, izjemni plezalci in alpinisti, so bili prisotni tudi v naših ostenjih, na primer Roman Szalay, Karl Prusik, Peter Aschenbrener ...