Gozd, v katerem se lahko izgubljaš

Po svojih delih ena prepoznavnejših na Gorenjskem delujočih slikark Agata Pavlovec, ki zadnja leta živi in ustvarja v Zmincu, pogreša Selško dolino, tamkajšnje okolje, predvsem pa gozdove Jelovice.

»V otroških letih sem veliko hodila na počitnice k teti na Studeno, kjer mi je bilo zares lepo, konec srednje šole sem se zaljubila in deset let živela v Selcih in potem na Rudnem. V Selški dolini poznam veliko ljudi, tam so se vedno odpirale moje pokrajine in ne nazadnje, odkar sem odšla, se v dolino vedno znova vračam,« naslov Vračanje, v okviru katerega svoje slike predstavlja v Galeriji Muzeja Železniki, pojasnjuje akademska Agata Pavlovec. »Tu sem pred leti ilustrirala knjigo folklornih pripovedi Selške doline Kar tresla se je od lepote, v zadnjem času sem tu sodelovala v nekaj projektih ... Morda se zdaj vračam h koreninam, se več sprašujem o svojih prednikih, kaj so mi pustili in kaj želim od njih nesti naprej. Vse bolj me zanima, kje je zares moj dom.«

Iz rdeče v zeleno

Umetnica ob nekaj starejših delih tokrat predstavlja predvsem svežo slikarsko produkcijo, gre namreč za dela, nastala lani in v začetku letošnjega leta. Na ogled so dela manjšega in srednjega formata. Skozi slike nas nagovarja njen pogled v duhovno. Nekatere izmed slik motivno gradi na delih iz serije Brinove jagode, ki jo je predstavila pred dvema letoma v Slovenskih Konjicah, hkrati pa je v galeriji sestavila zgodbo, ki jo povezuje s Selško dolino. »Gozd kot drevo, korenine, ki predstavljajo prednike, in krošnja rodbino ... Tu je tudi moj tradicionalni motiv ženske figure kot matere zemlje,« pojasnjuje slikarka, ki v tej večplastnosti vedno znova išče svoj likovni izraz.

Kot pove, je svojo značilno rdečo barvo na nekaj novih slikah zavestno umaknila in izbrala nov izziv v zelenih odtenkih. »Zelena mi sicer nikoli ni bila blizu, celo me je odbijala, pri slikah iz cikla Brinove jagode pa sem prav to barvo začutila kot izziv,« dodaja slikarka, katere močan motivni svet je tudi figura matere z otrokom. Tokrat gre tudi za povezavo s hčerko Živo, ki je pred nekaj meseci rodila prvorojenko Tjašo.

Agata Pavlovec sledi tudi seriji Nič ne bom rekla, tiho pa tudi ne bom, v kateri se posveča socialni tematiki in predvsem tabuiziranim temam, o katerih se ne govori, pa si se o njih morali pogovarjati. »Lik ženske tudi v tem kontekstu me pravzaprav spremlja že od akademije naprej. Seveda z vsakokratnim poglabljanjem duhovnega.«

Odprtje razstave v Železnikih na prvi marčevski petek je z inovativnim pristopom k etno glasbi začinila skupina Motovilc, v slikarski svet Agate Pavlovec pa se lahko poglobite vse do 5. aprila.

Bela slika in nove razstave

Umetnica sicer deluje na več področjih, vodi likovne delavnice, v sredo pa smo si na Loškem odru premierno ogledali tudi gledališko predstavo Art za katero je naslikala tako imenovano belo sliko, ki daje okvir dramskemu besedilu francoske dramatičarke Yasmine Reza.

Konec tedna, 29. marca, bo na Koroški Beli odprtje razstave njenih del v tamkajšnjem Farnem domu, tokrat pa je izbrala slike, povezane s krščansko tematiko.

S slikarsko kolegico Barbaro Demšar pa že pripravljata dela za skupno razstavo, ki bo v maju v manjši galeriji v središču Zagreba.