Družabno življenje v Zasipu, 4. del

Povzeto po intervjuju Petra Zupana s Tinco in Bertom Jesenškom.

Hotel Hom

Po drugi svetovni vojni so se v slovenskem kulturnem prostoru pojavili novi plesi z vzhoda in zahoda. Prišlo je do medgeneracijske razlike. Takrat mlade ženske, ki so zaradi vojne ostale dlje časa samske, so želele fante navdušiti s plesi, kot so sving, foks, tango in kazačok. Starejši pa so znali plesati bolj tradicionalne polke in valčke.

V hotelu Hom, ki je bil zgrajen že pred vojno, so v salonu v petdesetih letih prirejali plese za staro in mlado. Prostora sta bila dva – spodaj so plesali starejši, mlajši pa so se vrteli v zgornjem nadstropju lesenega salona. Tam so zelo veliko igrali Jernejčkovi (družina Jensterle, op. p.): Tonček na harmoniko, Joža na kitaro, Miha na bobne in Martin na violino. Igrali so precej dobro, zaslužek pa so bratje namenili tudi za študij medicine za Joža.

Potokarjevi iz Gorij pa so igrali »govejo« muziko. Starejši so znali plesati valček in polko ter stare »stairische« plese. Berto je občudoval plese marsikoga, ki je kljub starosti tam pošteno zbrusil pete. Pravi, da sta stare plese posebej rada ubirala Gartnerjeva in Perečnikova. Tisti, ki niso plesali, so se prišli družit.

Hom ni nikoli veljal za glavno prizorišče kulturnega življenja v Zasipu. Pred vojno je bila ob cerkvi Pikonova gostilna, ki je bila na začetku druge svetovne vojne požgana. Po vojni pa je bilo nekaj večjih prireditev. Imeli so tudi lesen plesni oder, kjer so prirejali veselice.

Ob koncu pogovora sta se Jesenškova prisrčno zahvalila za intervju. Pravijo, da mladina zdaj nič ne mara slišati o starih običajih, potem pa jim je na stara leta žal. Glede na vse zanimive pripetljaje, ki sta jih navrgla v pogovoru, pa lahko zaključimo, da Zasipljanom nikoli ni bilo pretirano dolgčas, saj je kulturno dogajanje pletlo niti prijateljstva, sodelovanja in srčnosti v naši vasi.