Debelost

Debelost je problem mnogih ljudi. Vemo, da se nekateri debeli ljudje zaradi svojih kilogramov ne sekirajo in da kljub temu ohranjajo dobro voljo. Še več je takih, ki so nezadovoljni s seboj. Žal pa debelost mnogim povzroča zdravstvene težave. Drži tudi, da so nekateri bolj nagnjeni k debelosti. Kaj lahko pomaga ljudem v boju z odvečnimi kilogrami? Tokratno pisanje ima vir v mojih pogovorih z ljudmi.

Zagotovo je zelo pomembno, kaj jemo. Priporočil, strokovnjakov (takšnih in drugačnih) je veliko. Pravzaprav pa v povprečju kar vsi dobro vemo, kaj nam škodi. Preveč mesa in živalskih maščob, preveč sladkorja, preveč predelane hrane, preveč alkohola, predvsem piva. Veliko nas ima doma vrt, kjer lahko pridelamo kvalitetno zelenjavo, več žitaric, več stročnic in več oreščkov, ki uspevajo v Sloveniji. Osnovno pravilo je pa: ničesar preveč in pojej toliko, kot potrošiš.

Nujno je povečati redno telesno aktivnost. Čas lahko pridobimo, ko izklopimo ekrane. Takrat bomo lahko dobro kuhali in več hodili, malo tekli, malo kolesarili, nekateri gredo v fitnes, drugi v hribe, tretji igrajo košarko, plavajo, redna telovadba … skratka možnosti je ogromno.

Nekateri prisegajo na gene. Danes bolj govorijo o nagnjenosti k debelosti kot o vnaprejšnji določenosti. Še bolj so pomembna novejša spoznanja o genetiki, ki jih odkriva t. i. epigenetika (prepona epi pomeni nad). Epigenetika nam kaže, da lahko naše navade in okolje spremenijo delovanje genov, kar pomeni, da naša usoda ni vedno določena z geni, ampak jo lahko izboljšamo z zdravim načinom življenja. Torej imamo večjo moč, kot si predstavljamo.

Zdrava prehrana in redno gibanje zahtevata veliko volje, reda, vztrajnosti. Epigenetika nam lahko da optimizem, ker nismo določeni z geni. Rezultat mora priti. Ostane nam še četrto področje. Psiha. Zelo pogosto nam povedo, da se redimo tudi zaradi stresa. Ja, kdo ga pa nima. Urejanje lastne psihe je za večino ljudi najtežji del hujšanja. Ljudje bodo vložili ogromno truda, časa in denarja v prehrano in gibanje, le v trud spremembe samega sebe ne. Ali se jim to ne zdi pomembno ali pa se nočejo spuščati v to področje. Pa vendar motor našega življenja je v nas in nas čaka, da se ga lotimo. Znano je, da ljudje zaradi stresa jedo in jedo, čeprav niso lačni. Hrano (zlasti sladkarije in mastne jedi) uporabljajo kot tolažbo, kar vodi do prekomernega vnosa kalorij. Govorimo o čustvenem prenajedanju. Dolgotrajen stres poveča raven hormona kortizola, ki lahko vpliva na kopičenje maščobe, še posebej okoli trebuha. Odvečne kilograme lahko poimenujemo tudi neizjokane solze. Za odvečne kilograme so najbolj usodne kronične čustvene stiske, ki si jih nočemo priznati. Kaj če bi se že enkrat lotili urejanja svoje notranjosti?