Z leve: psihologinja Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Vita Poštuvan, predstavnica Slovenije pri mednarodni zvezi za preprečevanje samomora, in Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora / Foto: Tina Dokl
Dan preprečevanja samomora
V Sloveniji je bil lani zabeležen najnižji samomorilni količnik v zadnjih desetih letih. Podatki kažejo, da je število umrlih zaradi samomora na sto tisoč prebivalcev leta 2023 znašalo 16,96, kar je spodbuden rezultat v primerjavi s preteklimi leti.
Pred letošnjim svetovnim dnem preprečevanja samomora, ki ga zaznamujemo 10. septembra, so strokovnjaki poudarili, da kljub pozitivnemu trendu ostaja preprečevanje samomora ključna naloga celotne družbe. Psihologinja Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je poudarila, da so podatki o upadanju samomorilnega količnika spodbudni, vendar je še vedno nujno, da se preventiva in pomoč osebam v stiski izvajata skozi celo leto. »V obdobju 2014–2023 je med posameznimi leti sicer prihajalo do nihanja samomorilnega količnika, vendar je že več let opazen trend upadanja,« je dejala.
Svetovalne storitve, kot jih nudi Center za psihološko svetovanje Posvet – Tu smo zate, igrajo pomembno vlogo pri podpori posameznikom v stiski. Ta mreža svetovalnic, ki deluje v 18 slovenskih mestih, nudi brezplačno pomoč odraslim, osem svetovalnic pa je namenjenih tudi mladostnikom. Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, je pojasnil, da se pri delu srečujejo s širokim spektrom težav, od težav v odnosih do identitetnih kriz v času odraščanja. »Srečujemo pa se tudi s hujšimi stiskami, ko klienti že razmišljajo o samomoru. Če gre za začetke samomorilnih misli, kjer lahko pomagata strokovno voden pogovor in čustvena podpora, ostaja klient v obravnavi na Posvetu. Če pa gre za resnejše težave z jasno izoblikovanimi mislimi na samomor in celo načrtom, kako ga izvesti, pa je nujna takojšnja napotitev v ustrezne specialistične službe, k psihiatru,« je dejal in dodal, da je pomemben del preventive pri samomorilni ogroženosti pravočasno odkrivanje in napotitev na obravnavo.
Poleg omenjenih svetovalnic pomembno vlogo pri preventivi igra tudi center za raziskovanje samomora, ki deluje pod okriljem Inštituta Andrej Marušič na Univerzi na Primorskem. Vita Poštuvan, predstavnica Slovenije pri mednarodni zvezi za preprečevanje samomora, je opozorila, da je pri mladostnikih samomor eden izmed glavnih vzrokov smrti, zato je izobraževanje in ozaveščanje v tej skupini izjemno pomembno.
Na koncu je Saška Roškar spomnila, da je v Sloveniji v veljavi nacionalni program za duševno zdravje, ki vključuje tudi področje preprečevanja samomora. Ministrstvo za zdravje trenutno usklajuje akcijski načrt za to področje, ki bo veljal do leta 2028. Letošnji svetovni dan preprečevanja samomora prvič poteka pod geslom Spreminjajmo razumevanje samomora, ki bo aktualno do leta 2026. Geslo poudarja potrebo po spremembi kulture pogovora o samomoru, kar je ključnega pomena za ustvarjanje družbe, v kateri bo samomor mogoče preprečevati.
