Na decembrski predstavitvi knjige Bledologija je Darja Pretnar na Blejskem gradu gostila avtorja Noaha Charneyja in fotografa Simona Plestenjaka, s katerima je razpravljala o nastanku knjige, njenem sporočilu ter čarobnosti Bleda, ujeti v besede in skozi objektiv. / Foto: Boris Pretnar
Bled ni le otok, grad in »kremšnita«
Če bi morali Bled opisati le z nekaj besedami, bi verjetno izbrali grad, otok in kremno rezino. A Noah Charney v knjigi Bledologija razkriva, da je Bled mnogo več kot le te tri znamenitosti. S poglobljenim raziskovanjem in sodelovanjem z lokalno skupnostjo je avtor ameriškega rodu ustvaril knjigo, ki odstira manj znane kotičke tega ikoničnega kraja in dokazuje, da Bled skriva bogastvo zgodb, aktivnosti in doživetij, ki segajo daleč onkraj klišejskih podob. Bledologija je zato več kot le vodnik – je poklon kraju, ki očara tako turiste kot domačine.
Dr. Noah Charney je ameriški avtor številnih knjižnih uspešnic in profesor umetnostne zgodovine, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Med drugim je napisal delo Slovenologija: življenje v najboljši državi na svetu in popotovanje po njej, ki vsebuje eseje o njegovih slovenskih dogodivščinah. Njen uspeh nadaljuje z decembra izdano knjigo Bledologija: vse, kar morate vedeti o Bledu. Kombinacija turističnega vodnika ter potopisnih in zgodovinskih zapisov razkriva blejske skrivnosti in hudomušne zgodbe ter popelje onkraj razvpitega trojčka – Blejskega otoka z jezerom, gradu in tradicionalne kremne rezine.
Vsi podatki in gradivo v knjigi temeljijo na avtorjevem dvoletnem raziskovanju, branju literature o Bledu in tesnem sodelovanju z Javnim zavodom Turizem Bled, ki je založnik knjige. »Projekt je bil resnično timsko delo. Še posebno sem bil vesel sodelovanja z Majo Pančur iz Turizma Bled, ki je urednica knjige in je bila gonilna sila projekta. Če sem imel kakršno koli vprašanje, mi je ona vselej pomagala,« je pojasnil Charney in dodal, da je opravil intervjuje z več deset domačini, od katerih so številni predstavljeni v knjigi. »Ena bolj zabavnih zgodb je tista, ki jo je delil nekdanji blejski župan Janez Fajfar. Bled in njegovo zgodovino pozna bolje kot kdor koli drug. Med drugim je razkril, kako je Bled postal priljubljena poletna destinacija za aristokrate in tiste, ki so iskali zabavo na robu dovoljenega.«
Knjiga z 240 stranmi vključuje seznam 50 idej za doživetja na Bledu in v okoliških vaseh. Med drugim predstavlja skrite kotičke, kot je prava blejska kraška jama – Jama pod Babjim zobom, doživetje veslanje z olimpijci v osmercu, pokušino tepkinih dobrot v Zasipu, degustacijo žganja na kmetiji Tersegvav, doživetje Vrta okusov, raziskovanje Pokljuške soteske in Poglejske cerkve. V knjigi boste našli tudi poglavja z vodenimi sprehodi po otoku in gradu, gastronomski vodnik, ideje za družinski oddih ter predlagane programe raziskovanja kraja za različne dolžine bivanja.
»Z ekipo Turizma Bled smo razmišljali, da bi seznam objavili na plakatih, ki bi bili nameščeni po Bledu. Zanimivo bi bilo slišati, koliko teh doživetij so že izkusili lokalni prebivalci. Po mojem mnenju ne prav veliko,« je dejal avtor in dodal, da knjiga odpira širši pogled na Bled tako tujim kot domačim turistom in tudi domačinom. »Slovenci pogosto Bled povezujejo z zgolj tremi stvarmi: kremno rezino, otokom in gradom. Doživljajo ga kot lep in fotogeničen kraj, a ga le poredko obiskujejo. Morda se jim zdi preveč turističen ali celo kičast. Iskreno, tudi sam sem pred pisanjem te knjige imel podoben vtis. Ljubši mi je bil Bohinj s svojim nekoliko divjim in manj prisrčnim videzom. Ampak zdaj sem postal velik ljubitelj Bleda, z njim sem se skorajda poistovetil. Zame je resnično najlepši kraj na zemlji.«
Knjiga vsebuje recepte za pripravo tradicionalnih jedi, večinoma z Gorenjskega, ki pa niso nujno neposredno povezane z Bledom. »Meni so še posebno ljube jedi iz hruške tepke, ki jih mojstrsko pripravlja Bojana Pipan iz Zasipa. Njena zbirka receptov, za katero sem prispeval uvodno besedilo, temelji na ideji, da običajno pšenično moko nadomesti moka iz tepke. Prav tako obožujem enolončnice, ki so značilne za gorski svet. Okusna je Riklijeva rezina, ki je dobila ime po Arnoldu Rikliju, pionirju zdraviliškega turizma na Bledu,« je pojasnil avtor.
Bledologijo bogatijo fotografije vrhunskih fotografov, ki so svoje posnetke prispevali tudi za znameniti National Geographic, Simona Plestenjaka, Cirila Jazbeca in Matjaža Tančiča. Oblikovala jo je avtorjeva žena Urška Charney, predgovor pa je napisal blejski župan Anton Mežan. Trenutno je delo na voljo v angleškem jeziku, letos spomladi pa bo izdan še slovenski prevod, ki ga pripravlja domačinka Darja Pretnar. »Na voljo bo tudi e-knjiga, ki bo dostopna po vsem svetu,« je dodal Noah Charney.
Letos bo po napovedih avtorja izšla tudi serija videov, v katerih bo predstavil aktivnosti, opisane v knjigi Bledologija in podkastih. »Ti vizualni prikazi bodo obiskovalcem še bolj približali zaklade Bleda ter jih navdihnili, da destinacijo raziskujejo skozi vse leto. Cilj je namreč spodbuditi turiste, da na Bled zaidejo tudi izven poletne sezone in raziščejo širšo okolico, ki ponuja mnogo več, kot si večina predstavlja. Poleg tega jih nagovarjamo k daljšemu bivanju in k temu, da Bled uporabijo kot izhodišče za odkrivanje širše regije,« je pojasnil avtor.
Ob robu je Noah Charney znova poudaril, da Slovenija zanj ostaja najboljši kraj za življenje. »Slovence pogosto preseneti, ko tujec Slovenijo opisuje kot najboljšo državo na svetu. Po mojih izkušnjah vsi tujci, ki se preselijo sem, prepoznajo njeno edinstvenost in jo doživljajo kot enega najboljših krajev za bivanje. Slovenci sicer tega večkrat ne opazijo, a ko imaš izkušnje z življenjem drugje, hitro ugotoviš, kako izjemna je Slovenija. Brez te primerjave pa se vedno najde nekaj, nad čimer se lahko pritožuješ.«
