S predlogom zakona o medijih se po mnenju oglaševalske zbornice odpirajo vrata političnemu vplivu na medije Ljubljana

Na predlog novega zakona o medijih, ki je danes prestal prvo obravnavo v DZ, so se odzvali tudi v Slovenski oglaševalski zbornici. Opozarjajo, da se s predlogom odpirajo vrata političnemu vpliva na medije, med problematičnimi elementi izpostavljajo tudi slabo definirano nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti.***
Pri Slovenskem združenju medijev, ki deluje pod okriljem oglaševalske zbornice, pozdravljajo prizadevanja vlade za posodobitev medijske zakonodaje. Ob tem izražajo zaskrbljenost, saj menijo, da predlog novega zakona o medijih uvaja spremembe, ki bodo odprla vrata političnemu vplivu ter ogrožale novinarsko neodvisnost in ekonomsko vzdržnost slovenskih medijev.
Med najbolj problematičnimi elementi zakona izpostavljajo postopek dodelitve finančne podpore medijem, postopek pri državnem oglaševanju, obsežno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) in slabo definirano nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti.
V zvezi s postopkom dodelitve finančne podpore medijem menijo, da določila predloga zakona vsakokratnemu ministru, torej vladajoči politični opciji, podeljujejo pooblastila v prevelikem obsegu, da bi bilo mogoče zagotoviti, da ne prihaja do razdeljevanja finančne podpore medijem tudi z vidika favoriziranja trenutni vladajoči politični opciji bližjih medijev.
Pozdravljajo predlog, da vsakokratni minister o razdelitvi sredstev iz naslova finančne podpore ne bi odločal arbitrarno, ampak na predlog strokovne komisije. Na sistemski ravni mora zakon zagotoviti transparentnost in politično neodvisnost pri dodeljevanju sredstev ter vzpostaviti mehanizem, da se v največji možni meri prepreči morebitno arbitrarno odločanje, izpostavljajo.
V zvezi s postopkom pri državnem oglaševanju opozarjajo na 66. člen predloga zakona. Ta določa, da se sredstva dodeljujejo na podlagi \"preglednih, objektivnih, sorazmernih in nediskriminatornih meril,\" vendar konkretna pravila in merila niso opredeljena v zakonu.
\"Ta odgovornost je prepuščena javnim subjektom in priporočilom vlade. Težava tukaj je, da pomanjkanje jasnih pravil povečuje tveganje za arbitrarnost pri oglaševanju in omogoča različne interpretacije ter morebitno diskriminacijo določenih medijev,\" izpostavljajo.
Kot problematično izpostavljajo tudi obsežno vlogo Akosa, ki bi z novim zakonom pridobil široka pooblastila za sprejemanje občutljivih odločitev o distribuciji in vsebini medijev ter o koncentracijah na področju medijev. To bi predstavljalo znatno tveganje za izvajanje političnega vpliva in bi ogrozilo neodvisnost medijev, tudi ob dejstvu, da direktorja in člane sveta Akos imenuje neposredno vlada, izpostavljajo.
Med problematičnimi elementi predloga zakona pa izpostavljajo tudi slabo definirano nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti. Ta bi lahko povzročila zmoten zaključek, da izdajatelj ali z njim povezana oseba ne sme tržiti svojih lastnih vsebin, navajajo.
\"Vsak izdajatelj kot gospodarska družba ima med svojimi dejavnostmi določeno tudi oglaševalsko dejavnost. Če predlagatelj želi preprečiti lastniško povezavo medija in oglaševalske agencije, pa naj to jasno zapiše,\" so med drugim opozorili. (konec)vte/mo STA179 2025-02-04/17:46
×