Svobodna

Tokrat vam bom dala namig za branje knjige. Svobodna je knjiga, ki jo je napisala mlada albanska filozofinja Lea Yapi. Otroštvo je preživela v Albaniji. Med maturo se je zgodila tranzicija, državljanska vojna, in pobegnili so v Anglijo. Želela je napisati filozofsko knjigo o življenju v totalitarnem sistemu, kot je bila Albanija, nastala pa je pripoved njene družine. Niso bili običajna socialistična družina, kjer bi bili starši delavci v tovarni, v rudniku, banki ali pač nekje v službi. Starši in stari starši so bili nekdanja albanska aristokracija. Vsi so imeli fakultete, pred vojno in revolucijo so bili lastniki posesti, potem so jim to vzeli. Babica je ves čas živela v šoku razklanosti spominov, kako je bilo v njeni mladosti in kako je sedaj. Starša sta bila uslužbenca s fakulteto, sorodnike so poslali na šolanje mednarodnih odnosov, ekonomije ali političnih ved, kar je pomenilo, da so bili v zaporu glede na težo storjenega zločina zoper države. Lea piše, kako so živeli. In tukaj je veliko vzporednic s časi vaše mladosti, dragi bralci in bralke. Čakali so v vrsti za osnovne dobrine, prašek, kruh. Med čakanjem v vrstah so se ljudje med seboj spoprijateljili. Eden in edini voditelj je bil Enver Hoxha, ki so ga imeli vsi radi, mu ploskali in mahali z zastavicami. Pred jedrskimi napadi iz tujine so bili zaščiteni z betonskimi bunkerji, nihče jim ni mogel do živega. Močno zaprta in izolirana država ni imela stikov iz tujine. Zgodilo pa se je, da so televizijske antene ujele kakšen makedonski ali italijanski signal. Tedaj so vsi pritekli k čudežni škatli in občudovali reklame, lepe obraze čudovite izdelke ali kakšno športno tekmo. Ne le otroci, tudi odrasli so bili presrečni, ko so dobili prazno pločevinko Coca-Cole ali Fante. Postavili so jo kot najbolj imenitno vazo nad televizor ali na poličko. Zaradi dediščine sta babica in mlada Lea potovali v Grčijo. Ali je to mogoče, toliko izdelkov, ponudbe, ljudje pridejo in izbirajo, nihče jih ne nadzoruje. Spomnili se boste svojih poti čez mejo in nakupovanja nečesa boljšega, kolon čez Ljubelj, pregledov na meji, strahu v šoli ali kje drugje, da ne bi otroci povedali česa, kar ne bi smeli, zamolčanih zgodb. Starejši, kot si, bolj se spomniš le lepih stvari. In česar nisi poznal in okusil, tega ne pogrešaš. Kaj bi rekli, ali ste vi gradili socializem ali je socializem gradil vas? Otroci in ljudje nasploh niso bili predebeli, jedli so bolj zdravo hrano, manj so vrgli stran, niso bili odvisni od elektronskih naprav, imeli smo sneg pred hišnimi vrati in rajali v radostih zime, zelo smo se veselili edinega dopusta, kampiranja v sindikalnih prikolicah. Slovenija je bila izložba socializma, morda bi za Albanijo lahko rekli, da je bila njeno skladišče. Če radi berete, vam bo tale knjiga zagotovo všeč.