Spomini na gimnazijo

Deset fantov in deset deklet, razred, ki je skupaj doživel nešteto zgodb, se je skozi desetletja redno srečeval, da bi obujali spomine na mladost in šolske dni. Ob zadnjem srečanju v Gostilni Repnik se jih je zbralo pet, spomini ostajajo živi. Med njimi je bil tudi Marko Rode, ki se še danes s toplino v srcu spominja gimnazijskih let. Povedal je, da so bili dober razred – pridni, povezani in polni spoštovanja. Odnosi med učitelji in učenci so bili drugačni, polni medsebojnega razumevanja. »Naši učitelji so bili strogi, a pravični. Imeli so avtoriteto, a hkrati so nas znali spodbujati in usmerjati. Spoštovali smo jih, saj so nam dajali znanje, ki nam je kasneje pomagalo v življenju.« Posebej mu v spominu ostaja ravnatelj, ki je bil izjemna osebnost in velik človek, ki jim je znal stati ob strani.

Tudi protest

En dogodek iz tistih let se mu je posebej vtisnil v spomin – protest, ki so ga izvedli dijaki njegovega razreda. Nekaj jih je močno razjezilo in vsi so protestno zapustili pouk. Čeprav so pristali pri ravnatelju, posledic ni bilo – celo neopravičenih ur niso dobili. Dosegli so svoje, kar jim je dalo občutek moči in enotnosti. Posebno nepozaben pa je bil tudi zaključek njihove gimnazijske poti. Ob tradicionalni povorki, s katero so zaznamovali konec šolanja, so se odločili za nekaj veličastnega – prihod s kočijami! Kar pet kočij je vozilo maturante po mestu, mimoidoči so jih občudovali, dogodek pa je v mestu zagotovo pustil pečat. »To je bil res poseben prizor. Pet kočij, vsak od nas je bil oblečen elegantno, ljudje so se ustavljali, nas gledali in ploskali. Počutili smo se kot pravi gospodje in dame,« se spominja Rode.

Danes je drugače

Vsako srečanje jih je spomnilo, kako pomembna so bila gimnazijska leta. Nekateri so iz šolskih dni odnesli več, drugi manj, a vsi so se strinjali, da so jim gimnazijska leta dala trdne temelje za življenje. Marsikdo iz njihove generacije je dosegel velik uspeh – postali so generalni direktorji, profesorji, inženirji, celo zgodovinarji, ki so pustili pečat v družbi.

Marko Rode se ob tem spominja tudi, kako drugačna so bila tista leta v primerjavi z današnjim časom. »Danes so izzivi drugačni. Tehnologija in tempo življenja sta popolnoma spremenila način vzgoje in šolanja. Včasih je bilo več reda, več spoštovanja do učiteljev in tudi več odgovornosti, ki smo jo morali prevzeti sami. Danes imajo mladi drugačne priložnosti, a hkrati tudi drugačne težave. Mi smo imeli morda manj, a smo znali ceniti tisto, kar smo imeli,« je povedal.