Slavljenka ob svojih sinovih Jožetu in Mihu, ponosna in nasmejana – Katarina je tudi tokrat s svojo vedrino povezala družino v nepozabno praznično zgodbo. / Foto: arhiv Družine Sitar
Praznik srca v krogu najdražjih
V gostišču Brunarica na Kokrici je nedavno zazvenel prav poseben utrip – slavili so namreč 95. rojstni dan Katarine Sitar iz Šenčurja, ki je ta visoki jubilej praznovala v družbi svojih najbližjih, z nasmehom na obrazu in hvaležnostjo v srcu.
Katarina Sitar izhaja iz številne družine Zorman iz Praprotne Police, kjer je preživela mladost v družbi sedmih bratov in sester. Danes so živi še trije – poleg nje še sestra Metka, ki živi v Beogradu, in brat Franc iz Cerkelj. Oba sta se udeležila praznovanja in ganjeni sestri zaželela vse dobro – trenutek, ki je segel globoko v srce vseh prisotnih.
Otroštvo ni bilo lahko. Kot najstnica je že služila kot dekla, nato pa se izučila za šiviljo pri znani mojstrici Markovi Ani v Češnjevku. Prvo plačo je ponosno namenila za kolo – in to kolo ji je dalo krila, da je lahko vsak dan hodila na delo.
Leta 1954 je življenje obrnilo novo stran. Poročila se je z Mihom Sitarjem in se preselila v Šenčur. Tam sta skupaj s trdim delom in vztrajnostjo postavila na noge domače mizarsko podjetje, ki je zaživelo v začetku sedemdesetih let. Katarina je v podjetju in doma odigrala vlogo, kakršne ni mogoče preprosto opisati – gospodinja, delavka, svetovalka, predvsem pa mama z veliko začetnico. S sinovoma Mihom in Jožetom je spletla močne vezi, ki jih danes nadaljuje kar pet vnukov – Polona, Mateja, Uroš, Andrej in Irena – in sedem pravnukov, ki jo ljubkovalno kličejo mama Kati in jo vedno radi obiščejo.
Vse življenje jo spremlja ljubezen do vrta in rož. Še danes se rada sprehodi med gredicami in lončnicami, vsak cvet ji pomeni nekaj posebnega. Kadar ne vrtnari, pa jo najdemo s tablico v roki, saj so sudokuji, križanke, sestavljanke in miselne igre njen vsakdanji trening za čil um. Sama skrbi zase, veliko kuha, peče in se z veseljem posladka, najraje s torto ali kepico sladoleda. Še pred nekaj leti je povsem suvereno sedla za volan in se odpeljala po opravkih.
Praznovanje, ki je bilo pravzaprav tudi simbolična počastitev zamujenega 90. rojstnega dne, ki ga je žal preprečila takratna epidemija, je bilo sedaj še toliko bolj srčno in veselo. Kar 57 sorodnikov, prijateljev in znancev se je zbralo, da bi Katarini nazdravili in ji zaželeli še mnogo lepih trenutkov. Slavljenka se je vsem iskreno zahvalila, praznik pa je minil v sproščenem obujanju spominov, ganljivih objemih in z obljubo, da se kmalu spet snidejo.
