Potepanje po Čilu in Argentini (2)

V Patagonijo je prišlo poletje: na drevesih so žvrgoleli živobarvni ščinkavci, nizko grmičevje je že odpiralo živo rdeče cvetove, neskončne stepe so bile zavite v odtenke zelene, sneg pa je vztrajal le na ošiljenih dvatisočakih in pričal o že zdavnaj pozabljeni zimi. Kljub zgodnjim jutranjim uram sva si vihala rokave in se čudila žgočemu soncu, ki je kraljevalo na modrem nebu brez enega samcatega oblačka. Bil je najin prvi dan v znamenitem parku Torres del Paine, ki v osrčje Patagonije vsako leto privabi več kot 250 tisoč turistov z vsega sveta.

Torres del Paine

Jasenski dan je bil kot naročen za pohod do ikonične razgledne točke Mirador Las Torres, kjer se nad turkizno laguno v nebo vzpenjajo Torre Sur, Torre Central in Torre Norte (Južni, Osrednji in Severni stolp). Ti znameniti granitni stolpi so ena izmed najbolj prepoznavnih naravnih znamenitosti v Čilu, ki skupaj z 270 kvadratnih kilometrov velikim ledenikom Grey, pravljično Francosko dolino ter črnimi granitnimi rogovi Cuernos sestavljajo štiriperesno deteljico parka Torres del Paine. Prav zaradi njegove edinstvene pokrajine in številnih živalskih vrst, kot so gvanako, nandu, kondor in puma, je Unseco leta 1978 park razglasil za biosferni rezervat, skupaj z nazivom pa so oblasti uvedle tudi številne ukrepe za ohranjanje njegove raznovrstnosti.

Štop do doma

Približno deset kilometrov dolga pot je sledila široki dolini Ascencio in naju v slabih treh urah pripeljala do razgledne točke Las Torres. Ob vrnitvi sva se na kratko ustavila pri koči Chileno, kjer so naju astronomsko visoke cene piva hitro odvrnile od hladne osvežitve, tako da sva pohod zaključila med prvimi in namesto večernega avtobusa za prevoz do mesta Puerto Natales ujela prijazni Francozinji. Čudovit dan sva nagradila še s sprehodom skozi Natales in ob pozni večerji načrtovala pohod do razgledne točke Cuernos, ki naju je čakal na­slednji dan. (Se nadaljuje)