Krog tristo šestdeset stopinj

Otok Ugljan pogosto imenujejo zeleni otok, saj je bogato prekrit z oljčnimi nasadi, vinogradi, borovci in makijo. Največje vasi na otoku Ugljan, ki ležijo ob severovzhodni, kmetijsko dobro obdelani obali so: Ugljan, Preko, Kali, Kukljica, Lukoran, Poljana in Sutomišćica. Nasprotna stran otoka je večinoma strma, škrapljasta in nenaseljena. Do nekaterih zalivov vodijo celo markirane poti, v uvalo Željina Vela, recimo.

Otok Ugljan leži v Zadrskem arhipelagu, severozahodno od otoka Pašman, od katerega ga loči leta 1883 izkopan kanal Ždrelac, in jugozahodno od otokov Rivanj in Sestrunj. Otok je od kopna oddaljen okoli pet kilometrov, iz Zadra pa do pristanišča Preko vozi trajekt. Hribovit in zelen otok je idealen za kolesarjenje in planinstvo. Mi se bomo danes povzpeli do trdnjave svetega Mihovila, ki je okoli dve uri oddaljena od najvišjega vrha Ugljana, Ščaha.

Izhodišče vzpona je vas Preko. Zaradi težav s parkiranjem svetujem, da parkiramo nekje v bližini cerkve, kjer je tudi prvi smerokaz za trdnjavo, ki jo tako ali tako vidimo. Vrnemo se do glavne ceste, jo prečimo in ujamemo markirano stezico, ki nas zelo hitro pripelje na betonirano cesto. Tej cesti pravzaprav sledimo skoraj do vrha. Ja, res je, do trdnjave se lahko tudi pripeljemo, ampak roko na srce, če smo pohodniki, bomo pač hodili.

Cesta se zelo zlagoma vzpenja, bolj strma je le tik pod vrhom, ko nas smerokaz usmeri desno na planinsko pot, ki vodi proti najvišjemu vrhu Ugljana, proti Ščahu. Na naslednjem razpotju zavijemo levo in že smo pri trdnjavi svetega Mihovila iz 13. stoletja, ki ponudi fantastičen razgled v krogu 360 stopinj. Ko stojimo na ostalinah trdnjave, vidimo Zadar, greben Velebita, ki je v teh dneh povsem snežen, Iž, Pag, Dugi otok, Pašman, Sestrunj, Žut in mnoge druge majhne otočke Zadrskega arhipelaga, vključno z Nacionalnim parkom Kornati. Kako hriboviti otoki so to.

Trdnjava s temelji iz 6. stoletja je bila zgrajena kot obrambni kompleks in je imela v zgodovini pomembno vlogo, predvsem v času Beneške republike in beneške zasedbe Zadra. Beneška republika je namreč vzdolž jadranske obale gradila trdnjave, da bi imela čim boljši nadzor nad vdorom sovražnikov. Na območju trdnjave je bil nekoč benediktinski samostan sv. Mihaela z istoimensko cerkvijo, ki je delovala do 15. stoletja. Trdnjava je skozi leta šla skozi različne faze širitev in prezidav. Od svoje prvotne srednjeveške zgradbe se je spremenila pod vladavino različnih vojaških sil, vključno z beneško, francosko in avstro-ogrsko vojsko.

Z vrha se v dolino vrnemo po poti vzpona, če pa naredimo krožno turo po kolesarski stezi, pa v tem primeru pridemo nazaj do glavne ceste malce pred trajektnim pristaniščem.

Nadmorska višina: 265 m
Višinska razlika: 260 m
Trajanje: 1 ura
Zahtevnost: 1/5