Genogram

To je tehnično-zgodovinski pogled na družino. Genogram (razširjeno in obogateno družinsko drevo) je orodje, ki se pogosto uporablja v različnih terapevtskih in svetovalnih praksah, predvsem v družinski terapiji, psihoterapiji, medicini. Uporablja se za vizualno predstavitev družinskih odnosov in zgodovine ter pomaga razumeti vzorce, dinamiko in vplive na posameznika. Preprosto povedano: pomaga nam razumeti, od kod prihajamo, iz kakšne družine, v kakšnih vzorcih smo se oblikovali. Za dober genogram potrebujemo dobre in predvsem veliko informacij. Smiselno je, da nekaj vemo vsaj o štirih generacijah. Genogrami so lahko preprosti, lahko zelo natančni in nam ponudijo veliko informacij. Preprosti genogrami »niso nevarni«, natančni pa so za veliko ljudi »nevarni« in se jih zato ne lotijo – razložimo na koncu članka. Tehnično na listu papirja vidimo okolje, v katerem smo zrasli, vidimo, v kakšnem okolju so zoreli naši starši. O vplivu okolja na naše gene smo pisali v mesecu februarju (epigenetika).

Genograme vedno narišemo. Papir naj bo zelo velik, da nam ne bo zmanjkalo prostora. Za moške osebke uporabljamo kvadrate, za ženske osebe kroge. Narišemo ga vsaj v štirih nivojih. Vsak nivo je ena generacija. Spodaj so najini otroci, en nivo višje sva midva z ženo, nad nama so najini starši in na vrhu so najini stari starši. Tako kar naenkrat vidimo razširjeno družino z veliko osebki. To je okolje mojih otrok, mene in mojih staršev. Bolj nazaj običajno nimamo veliko podatkov. Nato k posamezni osebi (ali h kvadratu ali h krogu) vpisujemo podatke. Začnemo pri »nenevarnih« podatkih: ime (priimek), datum rojstva, datum smrti, datum poroke, morda izobrazbo, običajni kraji preživljanja dopustov, podjetje, kjer delamo … Vendar pravi čar in koristnost genograma je vnos »nevarnih« podatkov k posamezniku: npr. splavi, prisotnost alkohola ali mamil, izvajanje fizičnega nasilja, spolne zlorabe, umori, prisotnost hudih duševnih bolezni, čudaška obnašanja posameznikov, udeležba in aktivnosti v vojnah, samomori, hude telesne bolezni, igre na srečo, izgube premoženja, bankroti, genocid … Posebno poglavje so tabu teme, zamolčane teme, ki jih nosijo družine (npr. prikriti nezakonski otroci), prikrite istospolne zveze, prisilne poroke, izgnanstvo, taborišča … Zaradi teh in takih tem postane risanje genograma »nevarno« in ljudje se ga običajno izogibajo.

Pravo eksplozijo informacij pa bomo dobili, ko bomo v in med osebke v genogramu vnesli čustva. Kako se kdo ob kom na tej sliki genograma počuti. Bolj ko bomo gledali lasten genogram, bolj bomo šokirani, koliko in kaj vse se ponavlja med generacijami. Naslednjič ga narišemo!