Dubajska čokoladna histerija

Čeprav bi človek pričakoval, da se bo histerija okoli dubajske čokolade že nekoliko polegla, ni tako. Mnogi se še vedno sprašujejo, ali je res tako slastna ali pa gre zgolj za trend. Tistih, ki jo želijo pokusiti, pa kar ne zmanjka.

Zgodba čokolade se začne v Dubaju, kjer je izvirnik čokoladica s premetenim imenom Can't get knafeh of it, ki jo ponuja priljubljena slaščičarna in čokoladnica Fix, kar je kratica za freakin' incredible 'xperience oziroma noro neverjetna izkušnja. Kolikor nam je uspelo razbrati, priljubljena čokolada, ki je tako rekoč čez noč postala popularna tudi zunaj Dubaja, vsebuje rezance kadaif, popečene na maslu, pasto pistacije in pasto tahini iz sezamovih semen, kar skupaj v ravno pravšnjem razmerju tvori polnilo za »ohišje« iz mlečne čokolade. Seveda priprava omenjene čokolade ni omejena le na eno različico, saj tisti, ki se odločijo, da jo bodo poskusili pripraviti doma, uporabljajo tudi cenejše, komercialne čokolade, spet drugi se lotijo recepta kot pravi profesionalni čokolatierji. Se pa že pojavljajo tudi nadgradnje in posebne različice, kot so čokoladne krogle ali torte po vzoru dubajske čokolade. Ljudje pač raziskujejo nove možnosti.

Spletna omrežja so tako rekoč eksplodirala od fotografij, videoposnetkov in komentarjev o tej posebni čokoladi. Tako vlogerji, blogerji kot tudi običajni uporabniki, od mladih do starejših, so z velikim zanimanjem delili (in še delijo) svoje poskuse priprave omenjene čokolade.

Za vse ljubitelje sladkega je posebna privlačnost morda tudi v luksuzu, ki ga čokolada ponuja, lahko bi rekli celo kar obljublja. Cena originalne, sicer rahlo debelejše tablice, kot smo je vajeni običajno, je namreč krepko čez petdeset evrov. Mnogi se sprašujejo, ali je res tako dobra, da bi odšteli zanjo toliko denarja, zgolj da zadostijo svoji radovednosti.

Tudi na Gorenjskem lahko že nekaj časa okušate (domačo) dubajsko čokolado. Najprej je bila na primer le poskus v Kavarni Evropa v Kranju, vendar je okusni eksperiment pritegnil tolikšno pozornost, da je ta čokolada zdaj na voljo v redni ponudbi kavarne. Sama sem kranjsko pokusila enkrat in menim, da bi jo morala še večkrat, da bi lahko razložila, kaj je tisto, kar pritegne. Pravzaprav bi morala poskusiti original, da bi lahko oziroma da bi znala primerjati. Zagotovo kranjska ima faktor hrustljavosti in tudi kremasta je dovolj.

Kaj pa, če je dubajska čokolada v resnici nekaj več kot le okus? Mogoče je občutek uživanja v njej pomembnejši od tega, ali so njeni poskusi repliciranja v domačih kuhinjah in kuhinjah profesionalnih slaščičarjev zunaj Dubaja dejansko okusni ali ne. Si s tem, ko si privoščimo dubajsko čokolado, za trenutek prisvojimo delček glamurja in ekskluzivnosti, ki ju Dubaj ponuja? V tem primeru bi lahko rekli, da dubajska čokolada ni le sladka poslastica, temveč izkušnja, ki jo vsak posameznik doživlja na svoj, sebi lasten način.