Delo krepi človeka

Frančiška se je rodila na Spodnji Beli, kjer je zrasla na kmetiji v družini z osmimi otroki. Njeno življenje je bilo vedno prepleteno z delom. »Odkar sem na svetu, delam,« pravi. In dodaja, da je tudi zdaj, pri devetdesetih, še vedno dejavna. Pravi, da ji je pozimi včasih dolgčas, ker ni dela na njivi, a si dneve zapolni s pospravljanjem in drugimi opravili. »Če vidiš delo, ga imaš ves čas, če ga ne vidiš, ga pa nikoli ni,« doda v smehu. V preteklosti je bila močno vpeta v delo na kmetiji, danes pa jo zdravje pri tem že nekoliko ovira. Leta 2016 je prestala dve operaciji na srcu, zato se v hlev ne odpravi več, a njiva ji ostaja v veselje. »Spomladi bom spet poskusila, upam, da bo šlo,« zre v prihodnost.

Njena življenjska pot jo je pred več kot šestdesetimi leti pripeljala v Žabnico, kjer je ustvarila družino z možem Janezom. Poročila sta se na Brezjah in dobila dva otroka – Ireno in Igorja. Danes hiša združuje štiri generacije. Frančiška ima šest vnukov in štiri pravnuke, ki ji lepšajo jesen življenja.

Čeprav si mlaja ni želela, so ji domači pripravili presenečenje – pred njenim domom so postavili rožico in njeno sliko. »Rekla sem, da je dovolj rožica, ampak so dali še sliko,« pripoveduje. Slavje je nato potekalo v Crngrobu Pri Marku, kjer se je zbralo okoli šestdeset gostov. Na praznovanju ni manjkalo dobre volje, slastne hrane in smeha. Posebno ganljivo je bilo presenečenje, ki sta ga pripravila nečak in nečakinja – šaljivo sta uprizorila slavljenko in njenega sina ter prikazala, kako se Frančiška s kolesom odpravi na njivo.

Na vprašanje, kaj je njen recept za dolgo življenje, brez oklevanja odgovori: »Delo krepi človeka, če ga ne 'krepa'.« Prepričana je, da jo je prav delo ohranjalo pri dobrem zdravju skozi vsa ta leta. Frančiška si želi le še eno stvar: »Da bi mi zdravje še naprej služilo, da bom lahko spomladi spet stopila na svojo njivo.« S svojo predanostjo je navdih vsem, ki jo poznajo.