slikali so na temo čebel / Foto: Arhiv Mdss Kranj

Slabovidne likovnice z Gorenjskega se predstavljajo v Ljubljani. / Foto: Meri Tišler

Čebele za likovni izziv

Na razstavi z naslovom Umetnost čebel: Lepota in marljivost v likovnih delih se v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani predstavlja šest likovnih ustvarjalk iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj.

Ljubljana – V prireditvenem prostoru Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani je na ogled razstava likovnih del ustvarjalk iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj.

S svojimi likovnimi deli se predstavljajo: Ana Šter, Janka (Jana) Kus, Marija (Meri) Tišler, Milka Jug, Natalija Žitnik Metaj in Vesna Markoč.

Letos zaznamujemo 290. obletnico rojstva Antona Janše (1734–1773), akademsko izobraženega slikarja in začetnika modernega čebelarstva. Zato je v uvodu k razstavi Verena Štekar Vidic najprej predstavila njegovo življenje in delo, v nadaljevanju pa so v ospredje stopile avtorice likovnih del, ki bodo pod naslovom Umetnost čebel: Lepota in marljivost v likovnih delih na ogled vse do konca oktobra.

Tokrat se predstavljajo likovne ustvarjalke z Gorenjskega Ana Šter, Janka (Jana) Kus, Marija (Meri) Tišler, Milka Jug, Natalija Žitnik Metaj in Vesna Markoč. Kot so povedali ob odprtju, so z razstavo želeli predstaviti in pokazati, kaj osebe z okvaro vida zmorejo. »Veliko je zmot o tem, da so slepe osebe tiste, ki ne vidijo popolnoma nič, se ne morejo udeležiti gledaliških predstav ali se umetniško udejstvovati. Z razstavljenimi umetninami razbijamo mite in predsodke, ki jih morda nekateri še vedno imajo,« poudarja likovnica Vesna Markoč: »Med slepe osebe v nasprotju s splošnim prepričanjem namreč ne uvrščamo le tistih oseb, ki so popolnoma izgubile sposobnost vida, ampak tudi tiste, ki imajo določen ostanek vida (do pet odstotkov), vendar je ta tako pičel in necelovit, da človeku v neznanem okolju ne omogoča samostojne orientacije. Lahko pa rišejo s pomočjo tehničnih pripomočkov tisti, ki imajo zanimanje in talent za risanje, kar lahko občudujemo na tej razstavi.«

Predstavlja se šest likovnic

Avtorice likovnih del so ustvarjale pod mentorstvom slikarjev Ivana Žiberta in Irene Gayatri Horvat. V Ljubljani pa se s svojimi deli tokrat predstavljajo Ana Šter iz Leš pri Tržiču, ki se od sedmega leta spopada s sladkorno boleznijo in posledično z izgubo vida. Ostalo ji je pet odstotkov vida in sodi v tretjo kategorijo slepote in slabovidnosti. Po upokojitvi je skupaj z možem začela slikati. Najljubše motive – tihožitja in mediteranske vedute – upodablja v akrilni in pastelni tehniki.

Janka (Jana) Kus biva na Jesenicah in ima ohranjenega štiri odstotke vida ter sodi v tretjo kategorijo slepote in slabovidnosti. Slikati je začela leta 2008 pri takrat ustanovljeni slikarski skupini na MDSS Kranj. Ustvarja tudi slike v 3D tehniki in z različnimi materiali, kar prinaša občutek taktilnosti, s čimer pripomore k izkušnji in razumevanju naravnega.

Marija (Meri) Tišler prihaja z Brezij pri Tržiču. Ohranjenega ima pet stopinj centralnega vida in sodi v četrto kategorijo slepote in slabovidnosti. Že v osnovni šoli je uspešno risala, zadnjih petnajst let pa se intenzivno ukvarja s slikarstvom, saj si izkušnje pridobiva tudi na delavnicah in pri prijateljih slikarjih. Slika predvsem z akrilnimi barvami, nekaj tudi s pasteli. Njene krajinske upodobitve nihajo med idealno in realistično upodobitvijo.

Iz Škofje Loke prihaja Milka Jug, ki slika od leta 2012. Na eno oko ne vidi, na drugo pa zelo slabo. Sodi v tretjo kategorijo slepote in slabovidnosti. Slika z akrilnimi barvami na platno. Za motive si izbira krajine, živali in rože. Aktivno se udeležuje delavnic na MDSS Kranj. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah po Sloveniji in v tujini.

Škofjeločanka pa je tudi Natalija Žitnik Metaj, ki ima majhen ostanek centralnega vida. V prvih letih ustvarjanja je upodabljala realistične motive iz narave. Zaradi slabšanja vida in izgube prepoznavanja barv se zadnja leta ukvarja s črno-belimi abstraktnimi motivi iz narave in svoje domišljije. Znanja na likovnem področju je pridobivala na slikarskih delavnicah v okviru MDSS Kranj, na različnih likovnih kolonijah, ekstemporih in tečajih z videčimi. Risala je tudi pred umetninami v Narodni galeriji.

Vesna Markoč je doma iz Kamnika in ima ohranjenega dva odstotka vida ter sodi v četrto kategorijo slepote in slabovidnosti. Že vse življenje rada riše, poslabšanje vida je ni ustavilo pri nadaljnjem ustvarjanju. Motive si najraje poišče v naravi. Med drugim se aktivno udeležuje ustvarjalnih delavnic na MDSS Kranj, likovnih natečajev in riše v Narodni galeriji Ljubljana. Tokrat razstavlja prvič.