Zakonske spremembe pri obdavčitvi normirancev

Državni zbor je novembra sprejel spremembe zakona o dohodnini, s katerimi želi zakonodajalec med drugim administrativno razbremeniti podjetnike z manjšim obsegom poslovanja ter omiliti nekatere težave, ki jih je povzročal stari sistem z normiranimi odhodki.

Za zavezance, ki samostojno opravljajo dejavnost, dopolnjeni zakon spreminja pogoje za vstop in delovanje v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V sistem normiranih odhodkov lahko po novem vstopi zavezanec, ki je v preteklem davčnem letu dosegel do 60.000 evrov prihodkov iz dejavnosti (prej do 100.000 evrov) in je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Za preostale zavezance, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, pa je po novem pogoj do 30.000 evrov prihodkov v preteklem davčnem letu (prej do 50.000 evrov). Prvi (polni normiranci) lahko za prihodke do 60.000 evrov uveljavljajo normirane odhodke v višini 80 odstotkov prihodkov, drugi (popoldanski normiranci) pa za prihodke do 12.500 evrov normirane odhodke v višini 80 odstotkov prihodkov, za prihodke od 12.500 do 30.000 evrov normirane odhodke v višini 40 odstotkov prihodkov, za prihodke, višje od 30.000 evrov, pa nič.

Spremenjeni zakon tudi določa, kdaj mora zavezanec obvezno izstopiti iz sistema normiranih odhodkov in davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Izstopiti mora v primeru, če povprečje prihodkov iz dejavnosti v zadnjih dveh zaporednih letih presega 60.000, 30.000 oziroma 45.000 evrov, odvisno od izpolnjevanja pogojev glede vključenosti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za prehod na nov sistem zakon določa prehodno obdobje. Tako bodo prihodnje leto za izstop iz sistema z normiranimi odhodki veljali še pogoji »starega« zakona, v letu 2026 pa bodo pri pogojih za izstop upoštevali zgolj prihodke v letu 2025.