Z izkušnjami bolj zaposljivi

Kranj – »Praktično izobraževanje predstavlja ključni vidik študija ter odpira vrata hitrejšemu prehodu mladih na trg dela in spodbuja kakovostno zaposlovanje,« so na Višji strokovni šoli Šolskega centra (ŠC) Kranj poudarili kot izhodišče za okroglo mizo, na kateri so sodelovali študenti in mentorji ter predstavniki podjetij, Skupnosti višjih strokovnih šol in zavoda za zaposlovanje. Kot so poudarili, višješolski strokovni študij temelji ravno na pridobivanju praktičnih izkušenj, saj praktično izobraževanje zavzema skoraj štirideset odstotkov študija. »In ravno zaradi tega so naši diplomanti tako zaposljivi,« so dodali.

Zbrane je v uvodu nagovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je pohvalil tvorno sodelovanje ŠC Kanj z gospodarstvom in številnimi drugimi partnerji, saj ima to po njegovem prepričanju tudi širši družbeni učinek. »To nam tudi v prihodnje zagotavlja spodobne pokojnine, kakovostno javno šolstvo in zdravstvo ...« Ob tem je dodal, da napori, usmerjeni k ustvarjanju pogojev, da se mladi zaposlujejo bližje doma, prispevajo k ekonomski blaginji regije in izboljšanju demografske slike Gorenjske, pa tudi k decentralizaciji, za katero si s projektom pokrajin že drugi mandat prizadeva tudi državni svet. Dejal je še, da so ob sedanjih demografskih projekcijah dobrodošli tudi ukrepi za privabljanje izobražene tuje delovne sile, a v prvi vrsti je po njegovem treba narediti vse, kar je mogoče, da bomo v Sloveniji zadržali domače kadre, pri čemer je kot osnovo za to v ospredje postavil primerne pogoje dela, ustrezne plače in možnost za karierni razvoj.

Delo v podjetju spoznajo že med študijem

V nadaljevanju so na okrogli mizi spregovorili o pomenu praktičnega izobraževanja med študijem. Več kot štirideset odstotkov višješolskega študija namreč temelji prav na pridobivanju izkušenj v realnih delovnih okoljih. Študent programov mehatronika in informatika Tine Kokalj je pojasnil, da mu je to omogočilo spoznati delovanje podjetij od znotraj. »Obenem praktično izobraževanje v podjetjih pripomore k iznajdljivosti, ko kasneje pri delu naletiš na probleme, ki jih v teoriji ni mogoče predvideti.« Diplomant programa ekonomist Gregor Grozl je poudaril, da danes podjetja težko dobijo dobre delavce, zato meni, da so mentorstva in praktično izobraževanje odličen način, kako spoznati nove sodelavce. Direktor podjetja CABLEX-T Nejc Gorinšek je prav tako poudaril vlogo mentorjev, ki so po njegovem ključni pri gradnji kariere posameznika. »Sam sem vedno imel dobre mentorje, s katerimi smo skupaj reševali izzive. Delodajalci mogoče temu posvečajo premalo pozornosti.«

Predstavnica Skupnosti višjih strokovnih šol Natalija Klepej Gržanič je poudarila, da je praktično izobraževanje srce višjih strokovnih šol – študenti v podjetju opravijo štiristo ur praktičnega izobraževanja na leto. Tudi diplomska dela, ki jih pripravljajo njihovi študenti, izhajajo iz potreb podjetij. Predavatelj na višji strokovni šoli Domen Kepic se je strinjal, da je najboljši način za pridobivanje praktičnega znanja, ki je dodana vrednost višjih strokovnih šol, simulacija izziva v realnem delovnem okolju. Marko Lotrič prednost praktičnega izobraževanja vidi v tem, da študenti na podlagi delovnih izkušenj pridobijo znanja, zaradi katerih so bolj zaposljivi, in sicer tudi na zahtevnejših delovnih mestih. Direktor kranjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Uroš Kopavnik ob tem ocenjuje, da višješolski diplomanti v njihovih evidencah brezposelnih ostanejo zelo kratek čas oziroma jih je na splošno zelo malo med brezposelnimi.

Potreben je individualni pristop

Generalni sekretar Fundacije Vincenca Drakslerja Gregor Tomše pa je predstavil tudi vključevanje študentov s specifičnimi omejitvami, predvsem invalidov ter nekdanjih odvisnikov od prepovedanih drog in alkohola, ki bi težko opravili praktično izobraževanje v običajnem podjetju. Zato jim po njegovih besedah prilagodijo program, da uspešno opravijo praktično izobraževanje v vseh predvidenih okvirih, nudijo pa jim tudi možnost kasnejšega zaposlovanja in usposabljanja. »Treba je vedeti, da so to zelo dobri in zanesljivi delavci, a potrebujejo individualni pristop. V marsikaterem podjetju za to nimajo časa, a po naših izkušnjah se vloženi čas zelo hitro povrne.« Poudaril je, da invalidi potrebujejo samo prilagoditve delovnega okolja, nekdanji odvisniki pa predvsem motivacijo.