Velik problem je trženje

Lesce – Združenje za ekološko kmetovanje Gorenjske je prejšnjo nedeljo v restavraciji Kampa Šobec gostilo občni zbor Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, ki združuje šest združenj. Občni zbor je bil tokrat tudi volilni. Delegati so za novo predsednico izvolili Tatjano Buzeti, v upravnem odboru pa bo gorenjsko združenje zastopal Aleš Fister z ekološke kmetije Porta na Ovsišah.

Tatjana Buzeti: Zvezo je treba okrepiti

Tatjana Buzeti prihaja z Goričkega, iz Društva ekoloških kmetov Pomurja – Rodna Gruda. V svoji poklicni karieri je bila tudi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, od leta 2018 pa kmetuje na zeliščni ekološki kmetiji Vidov brejg. Kot je dejala ob kandidaturi, je zveza ključna za promocijo ekološkega kmetijstva v Sloveniji, za povezovanje ekoloških kmetov med seboj in z drugimi deležniki v eko prehranski verigi, za sodelovanje z ministrstvom pri razvoju ekološkega kmetijstva, za izboljšanje obveščenosti in znanja ter povečanje zmogljivosti v eko prehranski verigi. Med pomembne naloge zveze v letošnjem in prihodnjem letu uvršča sodelovanje s kmetijskim ministrstvom pri oblikovanju nacionalnega znaka za eko pridelke in izdelke, reševanje problematike trženja mesa in drugih kmetijskih pridelkov, prijave na razpise za pridobitev denarja in projektov, vzpostavitev stalnega programa za usposabljanje in svetovanje članom pri ekološki pridelavi, predelavi in trženju.

Ocenjevanje dela zveze s pomočjo štirih kazalnikov

Dosedanja predsednica Marija Marinček je ob zaključku vodenja zveze med glavne dosežke zveze uvrstila aktivno sodelovanje pri ustvarjanju kmetijske politike, ki zadeva ekološko kmetijstvo, akcijski načrt ekološkega kmetijstva do leta 2027, generično promocijo »ekološko in lokalno je idealno«, izvajanje treh projektov in javnega naročila za pospeševanje razvoja ekološkega kmetijstva … Uroš Brankovič je še posebej predstavil izvajanje projektov Pravica do zdravja na krožniku in Prehrana za okoljsko 5-ko, v okviru katerega so v sedmih regijah potekali tudi Dnevi ekološke hrane v šolah in vrtcih. Ob razpravi je ekološki kmet Stane Bergant iz Kokre v imenu nadzornega odbora predlagal, da bi v prihodnje uspešnost dela zveze ocenjevali po štirih kazalnikih – številu ekoloških kmetov, površini kmetijskih zemljišč pod ekološko pridelavo, številu članov ekoloških združenj in količini pridelane ekološke hrane. Delegati združenj so njegov predlog potrdili.

V razpravi je bilo slišati različna mnenja in predloge, med drugim tudi to, da bi Slovenija hitro dosegla cilj iz akcijskega načrta ekološkega kmetovanja – 18 odstotkov kmetijskih zemljišč v ekološki obdelavi, če bi spodbudila ekološko kmetovanje na hribovskih in gorskih območjih, kjer ni druge možnosti kot le izraba travinja. Ekološki kmetje so opozorili na problem trženja kmetijskih pridelkov, še zlasti ekološko prirejenega mesa, in predlagali državi, da naj pripravi posebne razpise za posodobitev ekoloških kmetij in zmanjša administrativne zahteve. Ana Frelih Larsen s kmetijskega ministrstva je dejala, da je država doslej podpirala predvsem ekološko pridelavo, premalo pa predelavo in razvoj trga; v prihodnje želijo spodbuditi tudi večje zanimanje javnih zavodov za vključevanje ekoloških živil v prehrano.

Večina nima težav s prodajo

Zveza je izvedla tudi anketo med ekološki kmeti, na vprašalnik je dobila osemdeset odgovorov, ki kažejo na to, da si kmetje želijo od zveze, da sodeluje z zakonodajalcem pri izboljševanju politike in podpor za ekološko kmetijstvo, organizira izobraževanje za kmete, skrbi za promocijo slovenskih ekoloških živil, pomaga kmetom pri trženju in prodaji in se zavzema za skupno blagovno znamko. Le 15 odstotkov kmetov je navedlo, da imajo težave s prodajo pridelkov in izdelkov.

Za uvod v občni zbor, kjer je zbrane pozdravil tudi radovljiški župan Ciril Globočnik, so predstavili Okuse Radol'ce ter uvajanje ekološke hrane v prehrano na Osnovni šoli Toneta Čufarja na Jesenicah. V restavraciji Kampa Šobec so ekološkim kmetom pripravili kosilo iz ekoloških sestavin, večino so prispevali gorenjski ekološki kmetje.

Potrošniki vedo premalo o ekološki hrani

Gorenjski ekološki kmetje so se na občnem zboru svojega združenja zbrali že ob koncu januarja. Kot je povedala predsednica Danica Pavlič, so kmetje opozorili predvsem na problematiko trženja ekoloških pridelkov, še zlasti mesa, kjer je pri odkupni ceni živine premajhna razlika med ekološko in konvencionalno rejo. »V zadnjem času je pri promociji zelo velik poudarek na domači hrani, a domače ni vedno ekološko. Potrošniki premalo poznajo prednosti ekološke hrane,« je dejala Danica Pavlič in dodala, da je med ekološkimi kmeti tudi premalo zanimanja za vključevanje v ekološka združenja. Na Gorenjskem je v združenje včlanjenih 82 kmetov ali približno ena tretjina.