V novem hlevu več udobja za krave

Zgornje Jarše – Černivčeva kmetija je bila nekdaj v Preserjah, kjer so v hlevu na vezano rejo lahko redili največ štirideset goved. Ker je bila lokacija prostorsko utesnjena in ni omogočala širitve in razvoja, so se leta 1993 preselili v Zgornje Jarše, kjer so najprej zgradili hlev in nato še hišo. Tudi novi hlev je kmalu postal pretesen, na prelomu tisočletja so zgradili še enega. »Oba hleva sta bila že na prosto rejo in sta bila za tiste čase sodobna hleva,« pojasni gospodar Tomaž. Ko se je hči Petra poročila in je na kmetijo prišel »tamlad«, Jernej Ličef iz Bohinjske Češnjice, so začeli razmišljati, da bi zgradili nov sodoben hlev za dvesto krav molznic.

Na začetku stresno za krave in za ljudi

Ko je padla odločitev, kakšen hlev si želijo, je trajalo štiri leta, da so za gradnjo pridobili vse »papirje«. Osnova za prostorsko umestitev hleva ter za pridobitev dovoljenj je bil občinski podrobni prostorski načrt, ki ga je financirala kmetija in sprejel občinski svet Občine Domžale. Novi hlev so začeli graditi 1. marca lani, 29. januarja letos so vanj že začeli seliti krave. »Za krave je bila selitev stresna, morale so se navaditi na novo okolje in tudi na robotsko molžo,« pove Jernej in poudari, da je bilo na začetku stresno tudi za ljudi, saj sta prva dva meseca z ženo Petro vstajala tudi trikrat na noč in hodila v hlev reševat težave.

Kakšen je novi hlev? Kot pove Jernej, je hlev lesene konstrukcije, dolg 81 metrov in širok 40 metrov. Omogoča prosto rejo dvesto krav, del hleva sta še prostora za telitve krav in za nego parkljev. Ves je podkleten, pod rešetkami je skladišče za 3500 kubičnih metrov gnojevke, dodatno je zunaj še laguna za tisoč kubičnih metrov. Hlev je odprt in dobro zračen. Prezračevanje poteka samodejno s pomočjo stranskih zaves, ki jih upravlja vremenska postaja, poleti pa za hlajenje dodatno poskrbi enajst helikopterskih ventilatorjev. V novem hlevu imajo krave v primerjavi s starim več pohodnih in ležalnih površin, veliko svetlobe, urejeno prezračevanje … Letos se jim je prvič doslej zgodilo, da krave poleti, tako kot marsikdaj v preteklosti, niso občutile vročinskega stresa in jim mlečnost ni niti malo upadla. Velika večina telitev poteka brez človeške pomoči.

Delo jim lajšajo trije roboti

Hlev so opremili s tremi roboti, ki so jim močno olajšali delo. Najbolj so se razveselili robotske molže, za zdaj molzejo s tremi roboti, a ko bo hlev poln, bodo namestili še enega. Poleg mlečnih robotov imajo še robota za čiščenje rešetk ter robota, ki potiska krmo k jaslim. »Ko smo se odločili za robotsko molžo, mi je prijatelj rekel, češ 'zdaj se boš pa poročil še z mobitelom',« pove Jernej in prizna, da prijateljeva opazka še kako drži. Na računalniku oziroma mobilnem telefonu se zbirajo podatki o številu molž, mlečnosti, vsebnosti maščob in beljakovin in številu somatskih celic v mleku, o pojatvah krav in drugi podatki, ki jih je treba stalno spremljati in analizirati. »Po uvedbi robotske molže je res manj fizičnega dela, a brez prisotnosti človeka v hlevu ne gre,« poudarja Jernej in dodaja, da je mlečnost krav takoj po spremembi bivalnega okolja in načina molže nekoliko upadla, a se je postopno zvišala na nekdanjo raven in jo zdaj že tudi presegla. V čredi dosegajo mlečnost 10.500 kilogramov mleka v standardni laktaciji, to je dnevno okrog 32 litrov mleka na kravo. Na leto namolzejo skupno 1,8 milijona litrov mleka, večino ga oddajo v kranjsko Slogo, od 30 do 50 tisoč litrov pa ga sami prodajo šolam in vrtcem ter v treh mlekomatih.

V treh hlevih čez tristo goved

Redijo skupno 331 goved. V novem hlevu je 185 krav, odstavljene krave in mlada živina so v starih hlevih. Vso krmo pridelajo sami, kupujejo le beljakovinske komponente ter vitamine in minerale. Pridelujejo 30 hektarjev pšenice in ječmena, 60 hektarjev koruze in 20 hektarjev travno-deteljnih mešanic, ostalo je trajno travinje.

Čeprav je novi hlev njihov 15-letni projekt, kljub temu ne ostajajo brez načrtov. Kot pove gospodar Tomaž, bodo potlej, ko bodo povsem napolnili novi hlev, kupili še enega robota za molžo. Spomladi bodo na streho hleva namestili sončno elektrarno, V prihodnje bi radi uvedli še avtomatsko krmljenje, povečali delež lastnih zemljišč, še izboljšali mlečnost krav …

Kdo so družinska kmetija Černivec? To so gospodar Tomaž in žena Helena, njuna hči Petra in mož Jernej, njuni štirje otroci ter Petrina sestra Tjaša. Na kmetiji so zdaj zaposleni štirje »tadomači«, radi pa bi zaposlili še enega delavca, a ga ne najdejo. Tomaž je tudi eden od dveh podpredsednikov Govedorejskega društva Domžale, ki je letos na Černivčevi kmetiji organiziralo regijsko razstavo goved. Na razstavi so Černivčevi dobili priznanji za črno-belo telico in prvesnico.