Razmočena tla otežujejo spravilo posevkov z njiv, razvoz organskih gnojil ter obdelavo tal za setev prezimnih posevkov. / Foto: Cveto Zaplotnik
Uveljavljajo lahko višjo silo
Kmetje, ki zaradi padavin in razmočenosti tal ne morejo pravočasno izpolniti zahtev po ozelenitvi njivskih površin čez zimo, lahko uveljavljajo višjo silo.
Kranj – Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije sta že sredi oktobra pozvali ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da rok, do katerega morajo kmetje pri nekaterih ukrepih kmetijske politike izpolniti zahteve o ozelenitvi njivskih površin čez zimo, podaljša s 15. novembra na 1. december. V pozivu sta navedli, da obilne padavine, zadrževanje vode na njivah in razmočenost tal onemogočajo spravilo posevkov z njiv, razvoz organskih gnojil ter obdelavo in pripravo njiv na setev prezimnih rastlin.
Nekateri ukrepi skupne kmetijske politike namreč zahtevajo pokritost tal v obdobju od 15. novembra tekočega leta do 15. februarja prihodnje leto, to je v obdobju leta, ki je zaradi zimskega časa in obilnih padavin najbolj izpostavljeno eroziji in spiranju hranil iz tal. V okviru sheme za okolje in podnebje je pokritost tal s prezimnimi posevki obvezna pri ukrepu Ozelenitev ornih površin preko zime, v okviru kmetijsko-okoljskih in podnebnih plačil pri ukrepih Vodni viri in Varovalni pasovi ob vodotokih, na datum 15. november pa je vezana tudi zahteva v okviru Dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč.
Na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da kmetje v primeru, če ne morejo pravočasno izvesti setve za zagotovitev zelenega pokrova čez zime, lahko brez dokazil uveljavljajo višjo silo na obrazcu, ki ga pošljejo agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Kmet mora izvesti setev za ozelenitev površin takoj po prenehanju višje sile in o tem obvestiti tudi agencijo, v tem primeru je upravičen tudi do celotnega plačila za ukrep. Če tudi po prenehanju višje sile ne izvede setve, ni upravičen do plačila oziroma se mu znesek zniža.
Po podatkih agencije za okolje (Arso) je septembra letos v Sloveniji padlo nadpovprečno veliko padavin, največ v severozahodni in severni Sloveniji, v Slovenskem primorju ter na Notranjskem. Količina padavin je na državni ravni presegla dolgoletno povprečje, september je bil po kazalniku višine padavin peti najbolj namočeni september od 1950. leta dalje. Deževje z obilnimi padavinami se je nadaljevalo tudi oktobra, po podatkih agencije za okolje je vseh njihovih petnajst reprezentativnih postaj izkazovalo nadpovprečno količino padavin. Tla se zaradi velikih količin padavin tako v septembru kot oktobru niso mogla pravočasno osušiti, to pa je onemogočilo ali otežilo opravljanje kmetijskih del.