Pridelek koruze dober, a ne rekorden

Bitnje – Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Kranj, kmetija Šifrer iz Žabnice in semenarske hiše, ki oskrbujejo kmetije s semenom koruze, so v petek, v hladnem in vetrovnem vremenu, na Šifrerjevi njivi pripravile že tradicionalno srečanje pridelovalcev koruze, na katerem so predstavili letošnje pogoje pridelave koruze, uporabo aplikacij Sopotnik in fotoSopotnik ter poskus s 37 sortami koruze za siliranje, za katerega so seme prispevale semenarske hiše Marton Genetics, Semenarna, RWA Agrosaat, Pioneer in Osewa.

Ni bilo ujm in ne suše

Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v KGZ Kranj, so bili letos za pridelovanje koruze ugodni vremenski pogoji. Večina koruze je bila posejana maja, največ po spravilu vsaj enega odkosa prezimnega posevka. Z vznikom ni bilo večjih težav, vse do začetka avgusta je bilo tudi dovolj padavin, kar je ugodno vplivalo na rast, oprašitev in polnjenje zrnja v storžih. Od 9. avgusta do 8. septembra je bilo obdobje visokih temperatur, vendar je bilo vmes nekaj padavin, tako da koruza ni občutila večje suše. Predvsem na lažjih tleh so visoke temperature povzročile predčasno zorenje, zato se je žetev zgodaj sejane koruze na lahkih tleh začela že okrog 25. avgusta. »Zdaj je na Gorenjskem pospravljena že približno polovica koruze,« ocenjuje Marija Kalan in poudarja, da so pridelovalci z letošnjim pridelkom lahko zadovoljni. Pridelek je dober, od 55 do 60 ton zelene mase na hektar, ni pa rekorden. »Ob tem, ko so Gorenjsko letos obšle vse ujme, verjetno ni kmeta, ki ne bi takoj 'podpisal', da bi se letošnja letina ponovila še kdaj v prihodnje.«

Ozek kolobar, težave z boleznimi in škodljivci

Po podatkih iz zbirnih vlog kmetijska gospodarstva na Gorenjskem pridelujejo koruzo na približno 3600 hektarjih. Obseg pridelave se v zadnjih šestih letih ni spremenil, kar pomeni, da statistika še ne odraža opuščanja kmetovanja, še zlasti reje goved na srednje velikih kmetijah, kar se po opažanjih kmetijske svetovalne službe dogaja v zadnjih letih. Ker koruza zaseda kar polovico njiv, je kolobar ozek, posledica tega pa so težave pri obvladovanju plevelov, bolezni in škodljivcev. Kar zadeva škodljivce, je Kalanova posebej omenila dva – koruznega hrošča in koruzno veščo. Oba škodljivca sta v porastu in težko obvladljiva. Kot pravi, je za zatiranje hrošča najučinkovitejša metoda kolobarjenje (koruza ne vsako leto na isti njivi), za veščo pa nizko mulčenje koruznice (ena do dva centimetra nad tlemi) in zaoravanje njenih ostankov v tla. Zaoravanje omejujejo pravila pogojenosti skupne kmetijske politike, po katerih morajo kmetije vsaj 80 odstotkov njiv preko zime ozeleniti ali pustiti nepreorane in z rastlinskimi ostanki na površju.

Vsi še ne obvladajo Sopotnika

Terenski kmetijski svetovalec Žiga Vogrin je na srečanju predstavil uporabo aplikacije Sopotnik, ki agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja na podlagi satelitskih posnetkov omogoča kontrolo oziroma vpogled v stanje na površinah, prijavljenih v zbirnih vlogah za pridobitev subvencij, kmetom pa vpogled v obravnavo njihovih vlog oziroma zahtevkov. Aplikacijo Sopotnik dopolnjuje aplikacija fotoSopotnik, ki omogoča ustvarjanje in pošiljanje geografsko označenih fotografij, s katerimi kmetje dokazujejo stanje na površinah. Kot je dejal Vogrin, vsi kmetje še ne obvladajo uporabe aplikacij, zato se z vprašanji obračajo za pomoč tudi na kmetijsko svetovalno službo.