Politika in kapital močnejša od stroke

Bled – Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo sta v ponedeljek na Bledu pripravila posvet kmetijske svetovalne službe z naslovom Tla, naš nenadomestljiv vir, v torek pa še dogodek Evropskega partnerstva za inovacije – EIP.

»V Sloveniji smo lahko ponosni, da imamo tla, ki nam omogočajo pridelavo varne in kakovostne hrane,« je na posvetu dejal novi predsednik zbornice dr. Jože Podgoršek in dodal, da okoljsko poročilo kaže na to, da kmetje znajo gospodariti trajnostno in da kmetijstvo ni največji onesnaževalec okolja. Po podatkih, ki jih je dr. Podgoršek povzel iz okoljskega poročila, kmetijstvo v Sloveniji k toplogrednim plinom prispeva le dobrih deset odstotkov, izpusti toplogrednih plinov v kmetijstvu so se od 1986. leta do danes zmanjšali za 16 odstotkov, vse od leta 1999 dalje se zmanjšuje tudi poraba mineralnih gnojil, zlasti fosforja in kalija. Dr. Podgoršek se je zavzel za to, da bi sedanji obseg kmetijskih zemljišč v obdelavi čim dlje obdržali tudi v prihodnje, pri tem pa je opozoril na nevarnost nadaljnje pozidave in zaraščanja zemljišč, ki je zlasti pereče v hribovskem in gorskem svetu, kjer ob opuščanju kmetovanja ni zanimanja za to, da bi obdelavo teh zemljišč prevzele druge kmetije. Pri ohranjanju kmetijskih zemljišč in rodovitnosti tal ima pomembno vlogo tudi javna služba kmetijskega svetovanja. Ta služba deluje dobro, je učinkovita in ji je le treba omogočiti pridobivanje novih znanj – tudi o digitalizaciji, robotizaciji, modernizaciji, o trženju pridelkov, je dejal dr. Podgoršek in pozval ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da »ne spreminja tega, kar v državi deluje dobro«, in da torej tudi v prihodnosti podeli zbornici koncesijo za opravljanje javne službe.

Anton Jagodic, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS, je dejal, da je tematika posveta del skupnih prizadevanj za ohranjanje tal, ki so ranljiva tudi za človeška ravnanja. Kmetijski svetovalci s svojim znanjem lahko pomagajo kmetom pri ohranjanju rodovitnosti tal tudi za prihodnje rodove, na procese, ki prispevajo k zmanjševanju obsega kmetijskih zemljišč zaradi potreb razvoja družbe, pa ne morejo vplivati. »Naša osnovna naloga je, da rešujemo probleme kmetov, ki za gospodarjenje na kmetiji potrebujejo pravočasne, prave in zaupanja vredne informacije,« je dejal Jagodic in poudaril, da javna služba kmetijskega svetovanja potrebuje stabilen sistem financiranja in dolgoročno vizijo.

»Prehranska varnost je zaradi naraščajočih izzivov ključni strateški cilj Slovenije in Evropske unije. Temelj prehranske varnosti so kmetijska zemljišča in generacijska prenova kmetij. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano si prizadevamo zaustaviti negativne trende ter preprečili opuščanje kmetijske dejavnosti in izgubljanje kmetijskih zemljišč,« je dejal državni sekretar Ervin Kosi.

V javni službi kmetijskega svetovanja ocenjujejo, da je njihova vloga pri ohranjanju kmetijskih zemljišč pred velikimi pritiski po urbanizaciji, pozidavi, gradnji cest in drugih objektov velikokrat manjša, kot je vloga in moč kmetijske in okoljske politike. Večja je njihova vloga pri ohranjanju rodovitnosti tal, kjer s svetovalnim delom lahko veliko pripomorejo k širjenju znanj, dobrih praks, izkušenj in rešitev.