Branko Žerdoner je magister ekonomskih znanosti, glavni direktor SIJ Acronija je sedem let, prihaja s Koroškega, a živi na Gorenjskem. Pravi, da so ga Gorenjci dobro sprejeli. / Foto: Nik Bertoncelj
Odpuščanj ne načrtujemo
Z glavnim direktorjem podjetja SIJ Acroni Jesenice Brankom Žerdonerjem smo se pogovarjali o zahtevnih razmerah za poslovanje v jeklarski industriji, morebitnih odpuščanjih, izjemnih inovacijah in slovenskem jeklu, ki bo poletelo celo v vesolje. Pa tudi o tem, zakaj se na levem bregu Save spet kopiči bela žlindra, na kar opozarjajo okoliški krajani.
Razmere na trgu so tisto, kar ključno definira okvir poslovanja. Lanske so bile ene najtežjih v zgodovini evropskega jeklarstva. To je bilo leto, ko so evropske jeklarne dosegle najnižjo proizvodnjo, tako malo jekla ni bilo proizvedenega v zadnjih tridesetih letih, zgolj 126 milijonov ton. Za primerjavo: v enem najbogatejših let za jeklarstvo, leta 2007, so evropski jeklarji izdelali 190 milijonov ton jekla. Ob tem je bilo leta 2024 v EU uvoženega največ jekla, kar trideset odstotkov. Evropa je namreč del sveta, kjer ni zaščite za uvoz jekla. Poleg tega se je v Evropi bistveno podražila električna energija in evropsko jeklarstvo je postalo cenovno manj konkurenčno v primerjavi z ostalimi deli sveta. Pogoji so bili torej lani res zahtevni, a imamo nekaj razlogov za zmerni optimizem. Trendi v panogah porabnicah jekla so se obrnili navzgor, prav tako se je EU začela zavedati pomena industrije materialov in že sprožila aktivnosti za spodbujanje njene konkurenčnosti.
Do konca septembra lani smo se v SIJ Acroniju kar dobro spopadali s temi okoliščinami, imeli smo solidno poslovanje, indeksi rasti so bili visoki, tudi zato, ker je bila proizvodnja v primerjalnem letu 2023 tri mesece zaustavljena zaradi okvare. V zadnjem četrtletju pa smo izrazito občutili dogajanje na trgu. Ukrepi, ki jih omenjate, so bili v veljavi od oktobra do januarja, 1. februarja pa smo jih ukinili. A krize še ni konec, ta trenutek delamo dobro, februar je bil zelo soliden, tudi v marcu kaže dobro.
Odpuščanj ne načrtujemo. Ta čas nas je v podjetju nekaj več kot 1300. Vzgoja kadra je zelo pomembna, veliko vlagamo v zaposlene, zato ne bi bilo modro, da bi na tržna nihanja reagirali z odpuščanji. Poskušamo peljati obseg obratovanja 24/7, se pravi neprekinjeno štiriizmensko delo. Ko je dela manj, delamo tri izmene oziroma za kak dan ustavimo proizvodnjo. Ustavitve skušamo prilagajati cenam energentov in naročilom.
Ves čas iščemo nov kader, odprtih je vsaj trideset razpisov, za izobrazbo od srednje šole do inženirjev. Iščemo elektro in strojne vzdrževalce, operaterje v proizvodnji ... Približno od 50 do 70 sodelavcev se vsako leto upokoji. A ker gre za dragocen kader z veliko izkušnjami, jih že dolgo nagovarjamo, da ostanejo še naprej v podjetju. Precej je takih, ki se še počutijo sposobne za delo in našo ponudbo z veseljem tudi sprejmejo. Delavci ob koncu delovne dobe imajo izjemno veliko izkušenj in lahko prenašajo znanje na mlajše generacije.
Konkretnih rezultatov poslovanja za leto 2024 do njihove javne objave na Ljubljanski borzi še ne moremo razkriti, lahko pa povem, da bodo za SIJ Acroni slabši, kot so bili v letu 2023.
Investicija je izjemnega strateškega pomena za SIJ Acroni in Skupino SIJ. Z njo smo ob bok dvema močnima poslovnima stebroma, nerjavni debeli pločevini in specialnim jeklom, postavili nov, tretji steber hladno valjanih elektropločevin. Dosegli smo tri cilje: za 40 odstotkov smo izboljšali energetsko učinkovitost, razpolovili ogljični odtis na tono izdelka in povečali količine. Začeli smo tudi razvoj, letos pa še proizvodnjo jekel NO kvalitet za najzahtevnejše pogonske motorje električnih vozil. Te pločevine imajo zahtevo po nizkih vatnih izgubah in po drugih zelo strogih mehanskih lastnostih in jih s prejšnjo linijo ni bilo mogoče doseči. Te elektropločevine so za podjetje strateškega pomena, saj jih potrebujejo vsi proizvajalci elektromotorjev po celem svetu. Pri nas proizvodnja najzahtevnejših in najbolj kakovostnih elektropločevin poteka po krožno gospodarni tehnološki poti, kar je bilo doslej za marsikaterega kupca iz avtomobilske industrije težko predstavljivo. To znamo le dvoji na svetu. SIJ Acroniju se tako odpirajo vrata do vseh tistih, ki v svojih dobavnih verigah znižujejo ogljični odtis. Gre za specifikacije, prilagojene kupčevim zahtevam, zato so tudi bistveno manj izpostavljene konkurenci neznanega izvora.
Jeklo izdelujemo v SIJ Acroniju in sestrski družbi SIJ Metal Ravne, s podporo Inštituta za materiale in tehnologije. Smo razvojni partner. Lahko povem, da gre za izjemno zahtevno jeklo, ki je del najnovejših vesoljskih aplikacij, in od tega projekta si veliko obetamo. Vesoljska industrija je namreč v strmem vzponu, primerljivem z razcvetom internetne industrije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in nanj vstopamo z izdelki z visoko dodano vrednostjo. To nekako simbolično nakazuje naše nadaljnje preusmerjanje na trge, kjer so zahteve po najbolj zahtevnih jeklih. SIJ Acronijevi ekipi je uspel tudi razvoj še enega izjemnega produkta, ki je namenjen proizvodnji hladnih fuzijskih reaktorjev. Po mnenju mnogih bodo prav mali fuzijski reaktorji soustvarjali energetsko prihodnost sveta v prihodnjih letih.
Letošnji gospodarski načrti temeljijo na preteklih naložbah, tako velike naložbe, kot smo jo imeli lani, pa ne načrtujemo. Izvedli bomo več manjših na področju energetske učinkovitosti in izboljšanja delovnih pogojev. Posodabljamo starejše stavbe, garderobe, sanitarna vozlišča, osvetlitve, klimatiziranje … Letos bomo pripravili projekt postavitve nove potisne peči v Vroči valjarni, ki je ključen projekt za znižanje ogljičnega odtisa in večjo energetsko učinkovitost.
Bela žlindra je produkt, ki nastaja v tehnološkem procesu. Leta 2018 je Acroni prevzel postrojenje za njeno predelavo pod svoje okrilje. Izkazalo pa se je, da so strojne naprave zahtevne z vidika vzdrževanja in zagotavljanja obratovalne sposobnosti. Šele po večji sanaciji, ki smo jo izvedli v letu 2023, nam je uspelo zagotoviti relativno nemoteno obratovanje. Naredili smo tudi nekaj kadrovskih sprememb in povečali obratovanje. V lanskem letu smo količino nakopičene bele žlindre z dnevnimi in mesečnimi rekordi predelave zmanjšali, saj smo jo predelali za več kot 24 tisoč ton več, kot je nastalo nove; nova namreč v proizvodnji nastaja ves čas. Ta tempo skušamo obdržati in pričakujemo, da bomo v naslednjih dveh letih kup bele žlindre zmanjšali do obsega, ki bo nemoteč za okolico. Na našem zadnjem srečanju smo se to potrudili pojasniti tudi krajanom in se za to opravičili. Ob tem želim poudariti, da imamo ekonomski interes, da čim več bele žlindre predelamo, saj v procesu predelave izločimo kovino in jo vrnemo v svoj tehnološki proces. Preostanek pa je mineralni produkt, ki ni nevaren odpadek in je primeren za razne nasipe, zasipavanja. Načrtujemo tudi postavitev optične pregrade do Save, tako da bo ta del manj moteč za okolico.
