Nadzor nad skladišči za živinska gnojila

Kranj – Inšpekcija za kmetijstvo je na podlagi uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov začela v drugi polovici avgusta poostreni nadzor nad urejenostjo skladišč za živinska gnojila, vodenjem evidenc o gnojenju oziroma o analizah tal, nadzor nadaljuje tudi v tem mesecu. Inšpekcija preverja, ali na kmetijskih gospodarstvih tekoča živinska gnojila skladiščijo v zbiralnikih za tovrstna gnojila, trdi del pa na gnojiščih ali v drugih vodotesnih objektih.

Da ne prihaja do onesnaženja vode in tal …

Kot navajajo v inšpektoratu, morajo biti skladišča za živinska gnojila grajena tako, da ne prihaja do nenadzorovanega odtekanja gnojil ter s tem do onesnaženja vode ali tal. Zgrajena morajo biti vodotesno in odporna proti mehanskim, toplotnim in kemičnim vplivom, enako velja tudi za pretočne kanale in cevovode, ki povezujejo hleve in skladišče ali skladišča med seboj. Tako skladišča kot pretočne kanale in cevovode je treba redno vzdrževati, ob morebitni poškodbi skladišča je treba živinska gnojila ali bioplinsko gnojevko hitro in varno uporabiti ali skladiščiti drugje tako, da ne prihaja do onesnaženja vode ali tal. Pri poškodbi kanala ali cevovoda pretakanje tekočih organskih gnojil ni dovoljeno.

Zmogljivost za najmanj polletno skladiščenje

Zmogljivost skladišča mora biti prilagojena številu in vrsti živali in mora zagotavljati skladiščenje gnojil najmanj za pol leta. Minimalno skladiščno zmogljivost, ki jo mora zagotavljati kmetijsko gospodarstvo, lahko na podlagi uredbe izračuna kmet, kmetijska svetovalna služba ali kmetijski inšpektor ob nadzoru. Če kmetijsko gospodarstvo nima dovolj lastnih zmogljivosti, jih lahko najame, vendar mora to izkazovati z najemno pogodbo. Za dokupovanje ali oddajanje živinskih gnojil mora voditi ustrezno evidenco, ki jo je treba do konca leta poslati agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Uležan hlevski gnoj je dovoljeno skladiščiti tudi na določenih kmetijskih zemljiščih, a le za določen čas

Za kršitve zagrožene globe

V letnih časih, ko ne velja prepoved gnojenja z živinskimi gnojili, sodijo med hujše kršitve izcejanje gnojevke iz odtočnih kanalov v okolje oziroma v vodotoke ter gnojenje neposredno ob vodotokih in na najožjih vodovarstvenih območjih. Za gnojenje na poplavljenih in strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ob vodotokih v zakonsko določeni tlorisni širini in okoli objektov za zajem pitne vode ter za neurejenost skladišč za živinska gnojila je zagrožena globa, ki za pravno osebo znaša od 2000 do 5000 evrov, za samostojnega podjetnika od 1000 do 2000 evrov, za posameznika ter za odgovorno osebo pravne osebe in samostojnega podjetnika pa od 800 do 1200 evrov.