Klemen Avguštin s priznanjem – kipcem za obrtnika preteklega leta / Foto: Aleš Senožetnik

Klemen Avguštin s priznanjem – kipcem za obrtnika preteklega leta / Foto: Aleš Senožetnik

Nadaljuje dolgoletno tradicijo

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je naziv obrtnik leta 2024 podelila Klemnu Avguštinu iz Pečarstva Avguštin, ki v Suhadolah pri Komendi nadaljuje družinsko obrt, ki jo je leta 1950 začel njegov ded Mihael.

Suhadole – Glina iz Komende jim že tri četrt stoletja zagotavlja surovino za izdelovanje pečnic za lončene in krušne peči ter kamine. Čeprav se je proces v skoraj 75 letih obstoja Pečarstva Avguštin precej spremenil, pa po besedah obrtnika leta Klemna Avguština ostajajo butično naravnani, saj želijo tudi v prihodnje ohraniti tradicijo in unikatnost svojih izdelkov.

»Naša posebnost je ravno butičnost, saj nam omogoča, da spremljamo stranko od samega začetka – od načrtovanja in skozi proizvodni proces v delavnici z ekipo ter vse do zaključka, ko se peč prvič zakuri. Občutek zadovoljstva, ko iz kepe gline nastane lep in učinkovit izdelek, je res neprecenljiv,« še pravi Klemen Avguštin, ki dodaja, da je Slovenija zaradi svoje gozdnatosti najprimernejša za takšne peči, ki zagotavljajo trajnosten način ogrevanja, izdelki pa ob pravilni uporabi lahko preživijo generacije.

Glede na to, da ste tretja generacija pečarjev v družini, verjetno ni naključje, da ste pristali v tem poklicu?

Že kot otroci smo rasli z glino. Med poletnimi počitnicami smo delali v delavnici, sprva bolj za zabavo, kasneje pa tudi zato, da smo si zaslužili kakšen evro. Moj stari oče in oče sta se že ukvarjala s to obrtjo, zato je bilo nekako logično, da bom šel po njuni poti. Čeprav sem bil vedno del tega, sem šele kasneje zares začutil, kako pomembno je ohraniti to znanje in ga prenašati naprej.

Hkrati pa nam je bilo jasno, da ne more vse ostati tako, kot je bilo včasih. Začeli smo razmišljati o modernejših motivih, modelih in pristopih. Vesel sem tudi, da so me konkurenti vzeli na pripravništvo, kjer sem se ogromno naučil, tako v proizvodnji kot v biroju pri risanju in delu s strankami. Tako sem pridobil celoten paket znanj, ki sem jih prinesel v naše podjetje, in začel ustvarjati na svoj način. Oče je opazil, da se stvari razvijajo, in mi je dal proste roke, da sem lahko uresničil svoje ideje.

Po čem se odlikujejo vaše peči?

Naše peči združujejo funkcionalnost krušne peči in estetiko kamina. Videti so lahko kot kamini, saj imajo večje kurišče, skozi katero lahko vidite ogenj, podobno kot pri kaminu. Hkrati pa omogočajo peko hrane, tako kot krušna peč, in oddajajo toploto, ki ni agresivna, ampak prijetna in enakomerno razporejena.

V Sloveniji je trenutno velika večina ponudbe osredotočena na kaminske vložke in kaminske peči, ki ponujajo agresivnejše ogrevanje. Mi, ki izdelujemo lončene peči, ustvarjamo posebno nišo, kjer je izbira precej manjša, a prav zaradi tega izstopamo.

Konkurence torej ni veliko?

Konkurenčno okolje pri nas je pozitivno. Konkurenca te spodbuja, da postaneš boljši, da nadgradiš svoje izdelke in poskusiš nove pristope. Vsak izmed nas, ki se ukvarjamo s pečnicami, ima svoj slog in področje delovanja. Stranke tako lahko izbirajo med različnimi oblikami in stili, kar je na koncu dobro za vse.

Lončene peči so imele včasih močan pečat tradicije, danes pa pri vas poleg tradicionalnih ponujate tudi paleto izdelkov, oblikovanih po meri sodobnih trendov.

Res je, lončene peči so bile nekoč povezane z rustikalnim, tradicionalnim videzom. A danes jih lahko oblikujemo tudi povsem sodobno. Na prvi pogled lahko deluje kot kamin, vendar je to lončena peč, ki jo lahko dopolnimo z detajli iz glinenih pečnic ali celo tako, da celotno površino obdelamo s pleskanjem ali dekorativnimi tehnikami.

Glinene lončene peči niso le ogrevalne naprave, temveč kos pohištva, ki združuje estetiko z učinkovitostjo. Uporabljamo klasične vzorce, ki jih obnavljamo in nadgrajujemo ter dopolnjujemo s sodobnimi dizajni. Pri tem sodelujemo z različnimi oblikovalci in kiparji, tako da lahko zagotovimo povsem unikaten videz.

Še vedno pa uporabljate zgolj lokalno glino?

Tako je. Ko je pred leti potekala gradnja industrijske cone, smo si to glino shranili na deponijo, tako da imamo zaloge dovolj. Pri našem delu pa smo pozorni tudi na kakovost gline, za nas je ustrezna siva glina. Če vsebuje druge vrste gline, je manj primerna za pečnice. Temnejšo, še čistejšo sivo glino pa lahko uporabimo za alternativno medicino ali celo kozmetiko, s čimer se ukvarja moja sestra.

Kako sicer dandanes poteka izdelava pečnic?

Glina mora najprej odležati dalj časa, da je primerna za nadaljnjo obdelavo. Očistimo tudi vse nečistoče in primesi, tako da je glina danes bistveno bolj prečiščena kot včasih. Danes lahko zahvaljujoč sodobnim procesom ustvarimo večino barvnih vzorcev, ki jih stranke želijo. Poleg tega so sodobne glazure varne in ne vsebujejo strupenih snovi, ki so jih vsebovale včasih.

Včasih je stranka izbirala med dvema barvama, zeleno ali rjavo, in osnovnimi vzorci. Pečar je na terenu prilagodil kakšno malenkost, vse drugo pa je bilo tipsko. Danes začnemo z natančnimi meritvami prostora in lahko veliko bolj upoštevamo želje stranke, nato pa vse izrišemo na računalniku, preden pečnice izdelamo v delavnici.

Naša ekipa na terenu običajno izdela eno peč na teden. Če je peč manjša, lahko v istem času izdelamo dve, medtem ko za večje projekte potrebujemo tudi do 14 dni. S postavljanjem peči se ukvarja moj brat, ki je v teh letih postal eden najboljših mojstrov svoje obrti, sodelujemo pa tudi z zunanjimi izvajalci.

Kakšno pa je zanimanje mladih za to obrt?

Vse je odvisno od posameznika. Nekateri takoj pokažejo zanimanje in veselje do tega dela, drugi morda potrebujejo malo več usmerjanja. Na žalost sicer danes marsikdo sploh ne ve, da pečarska obrt še obstaja. Pri nas sicer imamo šolski program izobraževanja za pečarja, a zanimanja ni veliko. Zato sem še posebno vesel priznanja obrtnik leta, saj upam, da bo spodbudilo mlajše generacije k večjemu zanimanju za ta poklic. Gre za obrt, kjer lahko izraziš svoje obrtniško znanje in ustvarjalnost, zato upam, da bo zanimiva tudi za mlajše generacije. Želim, da tradicija ostane živa in da se znanje prenaša naprej.

Kakšen pa je po vašem mnenju odnos do obrtniških poklicev v Sloveniji?

Mislim, da smo obrtniki v Sloveniji vedno bolj cenjeni. Povpraševanje po kakovostnih izdelkih je veliko, obrtnikov pa je vedno manj. Tisti, ki obvladajo svoje delo, imajo zato ogromno priložnosti. Upam, da se bomo v prihodnje še bolj približali nivoju, ki ga imajo obrtniki denimo v Avstriji. Tam je obrtnik res spoštovan poklic z močno tradicijo.