Kranjska Gora
Brezplačni smučarski avtobus
Pohvalno je, da je Sokol ob 120-letnici na Jesenicah končno dobil javno priznanje s ponovnim napisom Sokolski dom. Je bilo tako vendarle zbrane dovolj volje (in časa) za več kot »samo za eno piko«, kar je verjetno pogrešal Viktor Krevselj ob stoletnici Sokola (gl. Za jubilej, 2004), da korenine obstanejo?
Dandanes premalo vemo o pomenu Sokola in sokolstva. Da bo sokolski duh v družbi še vedno živel, moramo poznati in negovati sokolsko misel o vzgoji, ki povezuje telesno, nravstveno, narodno in demokratsko v neločljivo celoto (prim. Prevarani sokoli, Čuk, Vest, 2017, Tyrševa načela).
Zgodovina in zloraba Sokolov je bila dolgo zamolčana (npr. olimpionika Leona Štuklja je »odkrila« olimpijada v Atalanti leta 1996) predvsem zaradi avantgardnosti in dejavnosti KP/ZK v NOB/YU tudi že pred napadom nacistične Nemčije. Ta del slovenske zgodovine se pogosto še dandanes relativizira, izpušča ali celo obnavlja.
Vlogo KP/ZK v takratnem času s poudarkom na Sokolih razkriva tudi že omenjena knjiga.
V spomin in opomin nekaj citatov iz povzetka. »[...] Komunistični navdušenci Rus, Lubej in Polič so takrat hoteli prevzeti najpomembnejše funkcije Sokol I Tabor, [...] vendar sta bila tega leta (1939, Lubej in Polič) izključena. Rus [...] pa niti v župi niti v društvu ni imel nobenih funkcij. Po izvolitvi v nove župne uprave 12. januarja 1941 so Rus, Lubej in Polič podpisali sporazum o sodelovanju s komunisti. [...]. Župne starosti, uradni predstavniki Sokola so se zbrali v Beogradu 30. marca in izjavili, da vse svoje razpoložljive moči brez vsakega pridržka stavijo v službo kralja, naroda in domovine – Za razliko od njih pa so se 'komunistični' sokoli Franc Lubej, Zoran Polič in Josip Rus odločili, da bodo v okviru OF sodelovali pri izvedbi stalinistične revolucije. [...] komunistični del sokolov pa se je 26. aprila 1941 pridružil Protiimperialistični fronti. [...] Ob tem poudarimo, da komunistični sokoli po sokolskih pravilih niso bili nelegalni, nelegitimni podpisniki kakršnih koli dokumentov v imenu Sokola. [...] Ob zaključku druge svetovne vojne so komunistični sokoli 8. junija 1945 pripravili Zbor slovenskih sokolov, na katerega so lahko prišli le delegati s partijskim dovoljenjem, ter se samoukinili. V svojem govoru je Josip Rus poudaril, da je sokolstvo našlo v Komunistični partiji izpolnjevalko svojih idealov, po Poliču pa naj bi Sokoli izpolnil svojo zgodovinsko vlogo. [...]
Ali po vsem tem še lahko obstaja dvom, da so bili sokoli zlorabljeni in prevarani za potrebe pri izvedbi stalinistične revolucije?«
Franc Pintar, Bled