Spoštovana gospa Margareta Mlinar Heinrihar, v vašem pismu, objavljenem v Gorenjskem glasu 24. junija 2025, izražate razočaranje, ker Loški muzej ob doniranem kipu Matere božje ni objavil osebne zgodbe, povezane z vašo družino. Ker pri tem ne gre za nerazumevanje ali brezbrižnost, temveč za strokovno odločitev, na zapis odgovarjamo z nekaj pojasnili.
Kip, ki sta ga leta 2017 z gospo Polono Komac podarili muzeju, je bil ob donaciji postavljen v grajsko kapelo in označen z napisom, ki ustreza vsem strokovnim standardom: ime kiparja, naslov in letnica nastanka. Tako so označena vsa umetniška dela v naši zbirki – enotno, pregledno in v skladu s kustosovo presojo.
Loški muzej je hvaležen vsem, ki s svojimi darovi prispevajo k ohranjanju dediščine – tudi zato, ker javna sredstva za odkupe pogosto ne zadoščajo, donacije pa tvorijo večino naših zbirk. Ob vaši donaciji smo vam z gospo Komac v znak hvaležnosti podelili dosmrtno vstopnico za ogled muzeja. V letih po postavitvi so vam naše kustosinje večkrat prijazno pojasnile, zakaj osebne zgodbe – čeprav dragocene za posameznike – niso vključene v javno predstavitev umetnin, temveč jih hranimo v dokumentaciji.
Donirani kip je torej že vrsto let ustrezno predstavljen in dostopen obiskovalcem. V Loškem muzeju z vsemi darovanimi predmeti ravnamo spoštljivo, strokovno in v skladu s sodobnimi smernicami – z odgovornostjo do dediščine, ki jo ohranjamo za javnost.
Aleksandra Saša Nabergoj, direktorica
Loški muzej Škofja Loka