Srca na stežaj

Preddvor – Program prireditve oziroma proslave so na odru soustvarjali učenci in učiteljice Podružnične šola Kokra, zaplesali so učenci folklornega krožka Podružnične šole Jezersko, ki v tem letu tudi zaznamuje 140. rojstni dan; na pomoč pri organizaciji dogodka sta priskočila Turistično društvo Kokra in Občina Preddvor. Prisluhnili smo petju, recitalom, v krajšem gledališkem prizoru skupaj z nastopajočimi ugibali, kaj je najboljše darilo za mami. Najmlajši folklorniki z Jezerskega so s svojim nastopom poželi aplavz, poleg otroškega pevskega zbora Podružnične šole Kokra je nastopil še Ženski cerkveni pevski zbor iz Kokre. Skozi besedo in sliko, krajša igrana filmčka, smo dobili vpogled v resnejši in tudi ne tako resen del preteklosti izobraževanja v Kokri; izvedeli pa smo tudi, kako si sedanji učenci šole v Kokri to predstavljajo v prihodnosti.

Vas Kokra in iskrice iz temno rdeče knjige

»Vas Kokra je deset kilometrov razpotegnjeno naselje, ki ga sestavljajo zaselki Polana, Kokra, Podlebelca in Fužine. Ostale hiše so raztresene ob rečni strugi, še bolj pa daleč naokrog po sončnih legah visoko po hribih. V vasi so cerkev s pokopališčem, podružnična šola in vrtec. Na to smo zelo ponosni in hvaležni smo, da lahko obiskujemo šolo v svoji vasi,« je med drugim povedala ena od šolark, ki so ji zaupali povezovanje programa.

Slišali smo tudi nekaj iskric iz šolskega in vaškega življenja, ki so zapisane v šolski kroniki.

Prvi zapis v mogočni temno rdeči knjigi sega v leto 1903, ko čudovita starinska pisava tako opisuje zametke šolstva v vasi Kokra: »Do leta 1885 so tu in tam nekoliko poučevali tukajšnji duhovniki. V februarju leta 1885 je dal napraviti takratni župnik Jožef Lavtižar šolske klopi in table. Vse to je postavil v sobo v prvem nadstropju tukajšnjega župnišča ter začel v tej šoli poučevati. Kakor Ivana pravi, so otroci pridno dohajali v šolo in se učili navadnih predmetov.«

Julija 1947 je učiteljica iz Kokre kroniki zaupala, da je bilo na šoli volišče, in dodala: »Žena sme ta dan drugič stopiti na volišče.«

Ena od učiteljic, ki je bila verjetno bolj redkobesedna, pa je v kroniko brez olepševanja zapisala: »Učnega načrta nismo širili, ker je bil prenatrpan.«

Šolska kronika tudi opisuje, da se je prvo šolsko poslopje zaradi slabe gradnje zrušilo, leta 1903 pa so ga vendarle srečno dogradili. Šola še danes stoji tam, ob vaški cerkvi. Pred 29 leti so jo temeljito obnovili.

Najboljše čase je šola v Kokri videla že davno tega, pred drugo svetovno vojno. Leta 1939 je vanjo hodilo 94 učencev, ki so imeli pouk v dveh izmenah. Danes pa je v Kokri ena izmed najmanjših gorenjskih šol.

V zadnjih letih je šola doživela serijo prenov

Prisotne so na prireditvi nagovorili tudi ravnatelj Osnovne šole Matije Valjavca Preddvor Jože Povšin, podžupan Občine Preddvor Jože Cuderman, predstavnik Kokre in predsednik krajevne skupnosti Primož Bergant, kot slavnostna govornica pa je občinstvo v dvorani glasbene učilnice preddvorske osnovne šole nagovorila predsednica dr. Nataša Pirc Musar. Prireditev je bila sicer prvotno načrtovana v Kokri, na prostem, kjer šola slavljenka domuje, a so jo zaradi slabega vremena prestavili na matično šolo v Preddvor.

Ravnatelj Povšin je poudaril, da 140 let ni le številka, temveč zgodba o predanosti, vztrajnosti, trdem delu in ljubezni do znanja, podžupan Cuderman pa je tudi spomnil, kako so šolo v Kokri v 90. letih s samoprispevkom in delom obnovili krajani sami in jo tako ohranili pri življenju, kar kaže na to, koliko jim pomeni. »Leta 2014 je doživela energetsko sanacijo z novo fasado in obnovljeno kurilnico. Leta 2019 se nam je končno uresničila želja, da smo lahko kupili sosednjo starejšo hišo s parcelo, kjer smo v naslednjih letih uredili zunanje igrišče, lani pa večnamensko zunanjo učilnico …« V zadnjih letih je šola doživela serijo prenov, je nadaljeval, dobila tudi novo prezračevanje, dodatne učilnice, lepo je zaživel vrtec, je našteval. Poudaril je, da na občini želijo, da bi mladina ostala doma, da domovi ne bi ostali prazni.

Predstavnik Kokre in predsednik krajevne skupnosti Primož Bergant je v svojem nagovoru poudaril, da je bila šola vedno nek vezni člen kraja in oporni člen sobivanja ter identitete in da je tudi nek simbol samoohranitve v tem prostoru. Govorilo se je tudi že o njenem zaprtju, a jim gre na roko zakonodaja, ki za obmejne občine postavlja kriterij petih učencev, je povedal. Navezal se je tudi na prihodnost šole: »Zelo sem vesel, da delež mladine v naši vasi narašča. Še pred 15 leti smo imeli le 25 otrok do 14. leta starosti, podatek za lansko leto pa je 50. Vendar bomo večino teh mladih izgubili, če jim ne bomo omogočili, da si zgradijo svoj dom in tako ostanejo v tej dolini …« je bil jasen. Zahvalil se je tudi vsem učiteljicam, za katere upa, da jim je delo v taki šoli zanimivo in da rade prihajajo v Kokro. »Delo je verjetno precej bolj dinamično in tudi zahtevno, saj morajo obvladovati pet razredov.«

Slavnostna govornica dr. Nataša Pirc Musar

V vlogi slavnostne govornice pa je bila tokrat dr. Nataša Pirc Musar, ki se je z veseljem odzvala vabilu. V nagovoru je med drugim poudarila, da je šola z učiteljicami in učitelji srce skupnosti, kjer se tke znanje, rojevajo prijateljske vezi, ohranjajo šege in navade, verjame pa, da se ustvarjajo tudi vizije.

»Šola v Kokri je bila in je kraj, kjer se prepletata tradicija in prihodnost, kjer se otroci učijo spoštovanja do narave, do sočloveka in vsega tistega, kar je oblikovalo dušo tega kraja … Vsem, ki ste skrbeli in še skrbite, da šolski zvonec v Kokri še vedno zazvoni, učiteljem, vaščanom ter občini, ki neumorno ohranja običaje in dediščino tega kraja, izrekam iskreno zahvalo. Imam ta privilegij, da vam lahko izrečem zahvalo v lastnem imenu in imenu Republike Slovenije. Naj bo ta jubilej priložnost za zahvalo vsem generacijam učiteljev in učencev, ki so sooblikovali zgodbo te šole … Naj bo današnji dogodek ob poklonu preteklosti in sedanjosti tudi naša zaveza za prihodnost, da bomo še naprej skupaj skrbeli za kakovostno, vsem dostopno izobraževanje, kulturo in razvoj v tem prelepem koščku naše domovine in širše. Naj živijo vrednote, ki nas povezujejo …«

Če so prireditev Srca na stežaj odprli s slovensko himno, so jo zaključili s simpatično pesmijo Okna na stežaj, se zahvalili vsem, ki so se odzvali vabilu, predsednici pa predali zelo izvirno darilo, v katerem so še posebno prišli do izraza copati iz filca z motivom sove, saj je splošno znano, da je naša predsednica vneta zbirateljica podob sovic v različnih oblikah.