(Ne)opredeljeni

V preteklih dneh smo poročali tudi o dolgi vrsti, ki je v torek nastala pred Zdravstvenim domom Kranj, kjer so številni pacienti vpisovali novega zdravnika. Takšen naval pacientov, pretežno iz Stražišča, ki so ostali brez dosedanje osebne zdravnice, ne bi smel biti nobeno presenečenje. Spomnimo se samo lanskega prizora, ko se je zaradi registracije pri novi zdravnici dolga kolona pacientov vila pred zdravstvenim domom v Ilirski Bistrici. Mnogi so se morali kljub večurnemu čakanju v vrsti obrisati pod nosom, saj je nova družinska zdravnica hitro zapolnila vsa prosta mesta, v njenem primeru med 1200 in 1300 pacienti, kot so poročali mediji.

Zgornja primera še zdaleč nista osamljena, v zadnjih letih gre bolj ali manj kar za stalnico. Da menjava oziroma izbira novega zdravnika ni preprosta naloga oziroma da ta možnost ni dana vsakomur, vam zna povedati okoli sto tisoč sodržavljanov in še kakšnih trideset tisoč tujcev v Sloveniji, ki sodijo med neopredeljene osebe, torej med tiste, ki so brez osebnega zdravnika.

Na seznamu neopredeljenih oseb sem se pred približno dvema letoma za kakšen mesec ali dva znašel tudi sam. Moja dolgoletna osebna zdravnica se je upokojila in treba je bilo izbrati novo. O tem so me iz zdravstvenega doma obvestili pravočasno, navedli so tudi, kdaj bo paciente začela vpisovati nova zdravnica. Ker si tisti ponedeljek zaradi službe nisem mogel privoščiti obiska zdravstvenega doma – izbiro zdravnika je namreč mogoče opraviti le osebno, ne na daljavo –, sem se tja odpravil naslednji dan. »Prepozno, zdravnica je že včeraj zapolnila svojo kvoto pacientov,« sem presenečen prejel sicer prijazen odgovor, z večjim olajšanjem pa dodatno pojasnilo, da bom čez kak mesec že imel novo priložnost izbire zdravnice, o čemer me bodo pisno obvestili. Celo osel gre samo enkrat na led in lahko mi verjamete, da se nimam ravno za manj pametnega od te, sicer spoštovanja vredne živali. Na vpis, ki se je začel kmalu po odprtju zdravstvenega doma, sem prišel točno in med prvimi ter razmeroma hitro opravil potrebno birokratsko formalnost. Od tedaj (kar sem potreboval zdravil, sem jih naročil preko Gospodarja zdravja) v ambulanti svoje nove zdravnice še nisem bil in – verjeli ali ne – šele prejšnji teden sem izvedel, kje ta sploh je. In naj še dolgo ostane tako! A če bi še vedno sodil med neopredeljene osebe, bi bil zagotovo zelo jezen. Tako pa sem »le« razočaran nad slovenskim zdravstvenim sistemom, ki ne zmore pravice do izbire osebnega zdravnika zagotoviti vsem, ki so do nje upravičeni in kljub »neopredeljenosti« še naprej plačujejo enake dajatve kot mi, »opredeljeni«.