Članice Kluba Liberius Cerklje s predsednico Ireno Naglič, predsednico Kulturnega društva Folklora Cerklje (v narodni noši). / Foto: Janez Kuhar
Članice Kluba Liberius Cerklje z Ireno Naglič, predsednico Kulturnega društva Folklora Cerklje (v narodni noši) / Foto: Janez Kuhar

V spomin Ivanu Hribarju

Kulturno društvo Folklora Cerklje je v okviru občinskega praznika Občine Cerklje na Gorenjskem, ki ga praznuje 23. septembra, na obletnico smrti slovenskega gledališkega igralca, režiserja in pedagoga Ignacija Borštnika, v četrtek zelo uspešno pripravilo spominski dan na vrtu Hribarjeve vile v Cerkljah.

Cerklje na Gorenjskem – Prireditev so pripravili v sodelovanju s Klubom Liberius Cerklje, posvečena pa je Ivanu Hribarju. Navzoče je pozdravila predsednica Kulturnega društva Folklora Cerklje Irena Naglič. Prireditev je povezovala Vida Plevel, s plesi in pesmimi so navdušili Folklorna skupina Kulturnega društva Folklora Cerklje, Klub Liberius Cerklje, pevca ljudskih pesmi in godca Jožica in Jože Rekar iz Trboj, ki sta zaigrala na diatonično harmoniko in bršljanov list, ter ljudski godci Cerkljanski gavnarji.

Življenjsko zgodbo Ivana Hribarja, rojenega 19. septembra 1851 leta v Trzinu, v družini s šestimi otroki, umrlega pa 18. aprila 1941. leta, sta predstavili prof. Daniela Močnik in Lilijana Skubic. Prof. Daniela Močnik je pripravila in v ospredje postavila Hribarjeve spomine, ki so na vseh ravneh dragoceno pričevanje o avtorju kot možu načel. Lilijana Skubic je predstavila Hribarjevo mladost, Silva Česen je interpretirala Hribarjev Sonet, objavljen v pesniški zbirki Brstje, ki sta jo 1872 v Mariboru izdala s prijateljem Filipom Haderlapom. Kako pomemben mož je bil za Cerklje in celotno Slovenijo, so obiskovalci izvedeli v zgodbah, ki so bile predstavljene skozi kulturni program prireditve. Program so združili s Klubom Liberius, ki ga uspešno vodi Daniela Močnik. Ivan Hribar je bil politik, diplomat, publicist, ljubljanski župan in bančnik, a po srcu Cerkljan, ki je pogorišče Ukeževe hiše po načrtih češkega arhitekta Jana Vladimirja Hraskyja prenovil v Hribarjevino, ki je po stoletju in pol še vedno vredna ogleda.

ZADNJI KOMENTARJI
Lorem
×