Pobočje, polno borovničevja

Narodni park Visoke Ture je največji narodni park v Avstriji in Alpah. Zajema velik osrednji alpski glavni greben Vzhodnih Alp v Avstriji. Razteza se več kot sto kilometrov od vzhoda proti zahodu in štirideset kilometrov od severa do juga. Območje, veliko 1800 kvadratnih kilometrov, leži v avstrijskih pokrajinah Salzburg, Tirolska in Koroška. Visoke Ture poznamo predvsem po vrhovih, ki so visoki več kot 3000 metrov, a številni vrhovi so tudi nižji, lažje dostopni in za vzpon ne potrebujemo opreme za zimsko gorništvo, saj ni ledenikov. Na enega takih vrhov se bomo mi povzpeli danes. Obiskali bomo Gmeineck, tura pa zaokrožili še čez Stoder.

Izhodišče našega vzpona je Kohlmaierhütte, ki leži na nadmorski višini 1550 metrov. Iz Kranja je do izhodišča približno 1 uro in 45 minut vožnje. Zapeljemo se skozi predor Karavanke, nato pa nadaljujemo do izvoza za Lienz. Ko pri Špitalu zavijemo z avtoceste, zavijemo desno proti vasicama Lendorf in Hühnersberg. Z avtom se lahko pripeljemo do Hinteregger Grabna do nadmorske višine okoli 1400 metrov. Tu je parkirišče in konec javnega prometa. Parkirišče je urejeno. Do koče, približno kilometer in pol stran, se sprehodimo po gozdni cesti, nato pa začnemo z vzponom po poti 565. V spodnjem delu pot poteka po prostranih travnatih pobočjih, ki so precej vlažna, močvirnata, vmes pa preseneti kakšna granitna skala. Tako tipično avstrijsko je videti vse skupaj. Sledi zelo kratek pas gozda, na višini 1800 metrov pa stopimo na alpske travnike. Že v spodnjem delu vzpona se začnejo odpirati čudoviti razgledi na drugo stran doline, kjer je najbolj izraziti vrh Böse Nase oz. Jezni nos. Pot se vzpenja mimo skromnih lesenih hišic. Pridno pridobivamo višino. Pot se potem prečno vzpenja v levo, doseže greben in so po njem in po tipičnem granitnem svetu povzpne do vrha Gmeinecka, s katerega pohodniki lahko pričakujemo čudovit panoramski razgled na jezero Millstätter See in okoliške 3000-metrske vrhove narodnega parka Visoke Ture, med drugim vidimo celo Hochalmspitze.

Z vrha nadaljujemo proti vzhodu, po poti 563 v smeri Bergfriedhütte. Čudovit greben nas pelje na Stoder (2433 m n. m.). Pot do tja je zavarovana, a povprečno uhojenemu gorniku ne povzroča nobenih težav. Jeklenice so zgolj kot ograja, da je hoja po izpostavljenem terenu varnejša. S Stoderja se vrnemo na markirano pot in sestopimo po pobočju do smerokazov, ki nas usmerijo nazaj do Kohlmaierhütte. Odvisno od letnega časa, a ta pobočja so bujna z borovničevjem, njegovi sadeži pa izjemno okusni.

Prečna pot najprej poteka naravnost, nato se malce spusti. Po krajšem času vztrajanja na isti izohipsi pa se spusti na markirano pot št. 565, po kateri smo se vzpenjali. Po njej se vrnemo do koče. Predlagam, da si tam privoščimo nekaj domačega. Koča je namreč znana po lokalnih dobrotah. Da pridemo do parkirišča oz. izhodišča tokratne ture, nas čaka še približno 1500 metrov sestopa po makadamski cesti.

Nadmorska višina: 2596 m
Višinska razlika: okoli 1000 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 4 / 5