Kalejdoskop skupnosti

Kranj – Prejšnji konec tedna je bilo po kranjskih ulicah slišati govorico teles. Festival Kalejdoskop je – zvesto svojemu imenu – na ogled postavil serijo raznovrstnih dogodkov, ki so skozi sodobni ples, literaturo in glasbo povezovali in nagovarjali vse od najmlajših pa do starejših performerjev in obiskovalcev. Festivalski vrvež, ki ga je bilo v četrtek in petek moč ujeti na kranjski tržnici, v Stolpu Škrlovec in v Trainstation Subartu, je podčrtal vlogo sodobnega plesa v Kranju in pomen vzdrževanja tovrstnega umetniškega delovanja v mestu.

Začasne in trajne plesne skupnosti

Prvi dogodek, po vsej državi potujoči plesni maraton z naslovom 20 metrov v dolžino, 9 metrov v širino in 4 metre v višino, je opozoril na problematiko nestabilnega financiranja in pomanjkanja ustrezne infrastrukture, namenjene sodobnemu plesu. Na površini naslovnih dimenzij so se zvrstile solo in skupinske točke mladih plesalcev. Saša Lončar, predsednica Quleniuma, poudarja potencial plesnega izražanja pri otrocih in mladih. »Skozi to ustvarijo vrednote, ki so zelo pomembne za delovanje znotraj skupnosti, tako plesne kot na splošno, zlasti v predšolskem starostnem obdobju, ko se otroci z velikim potencialom in željo po ustvarjanju osvobajajo – sploh v družbi, polni omejitev,« opozarja. Že od malega pleše tudi Jernej Šmid, ki je s svojo prvo celovečerno avtorsko predstavo Sprehod napolnil Stolp Škrlovec.

Skupnostni vidik plesa je poudaril tudi projekt Jata izkušenih ptic, zvočni sprehod po mestu, ki nas je skozi prvoosebne pripovedi in gibalne intervencije predstavnikov tretjega življenjskega obdobja povezal v medgeneracijsko – jato. Program sta zaokrožila še Lučka Lučovnik s predstavitvijo otroške knjige Pogruntavščine in koncert Damirja Avdića, ki v svoji glasbi performativnost in poezijo spaja z ostro družbeno kritiko.

Ščepec slednje si velja privoščiti ob strnitvi misli o letošnjem Kalejdoskopu – kakor v mnogih panogah v kulturi so produkcijski pogoji za sodobni ples pogosto prekarni. »Festival poganja in vzdržuje volja ljudi, ki ga ustvarjajo – od starejših do najmlajših v društvu,« poudarja Lončar. Strast, ki jo je vsekakor vredno spodbujati.

Bit sodobnega plesa v skupnosti lahko razumemo kot sozvočje individualnih izrazov – hkrati ekspresivno in izrazito družbotvorno. Že najmlajši plesalci, ki so se predstavili na Kalejdoskopu, so suvereno odplesali skupinsko točko, ki zahteva vzpostavitev harmonije med nastopajočimi. Telo plesalca je namreč telo, ki zna poslušati druga, se z njimi stalno usklajevati in uglaševati. Tako zna hkrati izražati sebe in se prilagajati skupnosti, v kateri se giblje. In to je – za skupino, mesto in družbo – ključnega pomena. Kot je povedala ena od mladih plesalk: »V tem svetu nikoli nisem sama.«