Francijevih osemdeset

Lev po horoskopu se je rodil v Brdih, kjer ni češenj, to so Brda pri Lancovem. Kot najstarejši v družini ima tri brate in dve sestri – pokojen je le najmlajši brat Janez. V Radovljici se je izučil za ključavničarja, potem je šel k vojakom v Makedonijo v Kičevo.

Strasten motorist

V mladosti je bil strasten motorist, oče mu je kupil motor Puch 250, kar zaradi njegove prehitre vožnje ni bilo všeč policistom. Spominja se 19. rojstnega dne, ko so se s prijatelji dogovorili, da se dobijo na Blejskem gradu, vendar se je srečanje končalo tragično. Eden od prijateljev motoristov je omahnil čez rob in izgubil življenje.

Karierna pot

V vojsko je šel z dvajsetimi leti in ko se je čez slabi dve leti vrnil, je dobil delo v Verigi, kjer je ostal sedem let. Nato se je zaposlil kot zastopnik za življenjska zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav, leta 1979 pa je postal obrtnik avtoprevoznik. V času prevozništva je zamenjal štiri Mercedesove kamione in večinoma delal za Merkur. Robo je prevažal po celi Evropi. Z 58 leti se je upokojil, vesel, da v vseh letih prevozništva ni bil udeležen v nobeni prometni nesreči in ni dobil nobene kazni.

Spoznal je Tončko

Ženo Tončko, doma iz Radovljice, je spoznal na veselici na Lancovem. Že prvič sta cel večer preživela na plesišču. Potem sta plesala povsod – po hotelih na Bledu in vedno sta prva odprla plesišče, saj sta bila odlična plesalca. V zakonu se jima je rodila hči Beti, ki ima tri otroke: Mateja, Anjo in Nušo. Anja ima že štiriletno hči Lino, ki je njuna pravnukinja. Beti, po poklicu slaščičarka, Matej in Nuša še vedno živijo v Tončkini rojstni hiši.

Vse delata skupaj

Franci je rad kegljal, Tončka pa bovlala, a le dokler so jima dopuščala kolena. Zdaj skrbita za hišo in vrt, se odpravita na Talež, skratka vse počneta skupaj. Franciju so pred kratkim v Novem mestu odstranili sivo mreno, drugih večjih težav z zdravjem nimata. Vesela sta, da sta v zadnjih petnajstih letih veliko prepotovala s Turističnim društvom Lesce. Odkar sta se leta 1985 preselila v Lesce, pravita, da živita v odlični soseski. Sta tudi dolgoletna naročnika časopisa Gorenjski glas, najbrž od samega začetka – naročnino sta prevzela od Tončkine mame, ki je dolgo časa živela z njima. Za prihodnost si želita, da bi bila še dolgo zdrava, da bi še naprej potovala in še dolgo uživala med dobrimi ljudmi.