Donavska kolesarska pot, 3. del

Prenočili smo v hotelu blizu letališča Mengen-Hohentengen, kjer so med drugo svetovno vojno testirali letalo Dornier Do 335 Pfeil, enega najhitrejših lovcev nacistične Nemčije. Zjutraj smo se najprej zapeljali do dva kilometra oddaljenega mesta Mengen. To območje je bilo poseljeno že v prazgodovini. Arheološke izkopanine pričajo tudi, da je bilo to območje v prvem stoletju pod vplivom Rimljanov. V tretjem stoletju so Alemani, germansko pleme, začeli prodirati na ozemlja pod rimsko oblastjo. Ko so pregnali Rimljane, so v okolici ustanovili številne kraje s končnicami -ingen, ki menda izvirajo iz imena Meingen, kot se je sprva imenoval Mengen. Mesto ima danes približno deset tisoč prebivalcev in leži v okrožju Sigmaringen v zvezni deželi Baden-Württemberg, katere glavno mesto je Stuttgart, ki leži približno osemdeset kilometrov proti severu.

Kolesarjenje smo nadaljevali po desnem bregu Donave po lokalnih, neprometnih cestah mimo polj in travnikov. Po dvajsetih kilometrih prijetnega kolesarjenja smo imeli krajši postanek v manjšem mestu Riedlingen (11 tisoč prebivalcev), ki leži na južnem robu gorovja Švabska Jura. Ogledali smo si staro mestno jedro, ki je na levem bregu Donave. Dotlej je bila pokrajina praktično popolnoma ravna, naslednjih 40 kilometrov pa je bila pot nekoliko bolj razgibana. Kolesarili smo deloma po levem, deloma pa po desnem bregu reke. Na celotni sto kilometrov dolgi poti od Mengna do Ulma smo opravili vsega skupaj le slabih 400 metrov vzpona. Večji del poti je bil speljan po podeželju, skozi slikovita naselja. Naslednje mestece, skozi katero smo kolesarili, je bilo Munderkingen, kjer so leta 1893 zgradili prvi masivni betonski ločni most z lokom več kot 50 metrov. Most je bil med drugo svetovno vojno porušen.

Od mesta Ehingen smo kolesarili po ravnini mimo številnih jezer. Največ jih je v okolici Erbacha, skozi katerega poteka Zgornješvabska baročna cesta, petsto kilometrov dolga turistična tematska pot po Zgornji Švabski. Neposredno skozi mesto vodi tudi znamenita Jakobova pot. Najpomembnejša znamenitost je renesančni grad Erbach, ki izvira iz začetka 16. stoletja. Cilj etape je bil Ulm, nekdaj svobodno cesarsko mesto, ustanovljeno leta 850. Mesto je znano po katedrali z najvišjim zvonikom na svetu (161,53 metra) in kot rojstni kraj Alberta Einsteina. Večji del mesta leži na levem bregu Donave, na desnem bregu nasproti starega mestnega jedra pa je mesto Neu-Ulm. Znamenitost mesta je tudi mestna hiša, zgrajena leta 1370, z astronomsko uro iz leta 1520 in barvnimi freskami. V mestu se v Donavo izlivata reki Iller in Blau. Ob reki Blau je tik pred sotočjem znamenita ribiška četrt z lesenimi hišami in slikovitimi brvmi.