Barvite grafične galaksije

Grafik Miha Perčič z bogatim ustvarjalnim opusom ter prepoznavnim slogom sodi med znana ter uveljavljena imena s področja likovnega ustvarjanja. Že vrsto let deluje kot samostojni kulturni delavec, kot vodja likovnih delavnic je priljubljen pri likovnih navdušencih vseh generacij, kot aktiven član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov pa razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini – med drugim so bila njegova dela na ogled tudi na vzhodni obali ZDA. V ospredju njegovega likovnega delovanja je vselej preizkušanje izraznih možnosti različnih grafičnih tehnik, pri čemer ohranja občutljivost za postopke globokega in visokega tiska, torej za tradicionalne grafične tehnike, ki zahtevajo procesno naravo dela in tehnično popolnost. Klasične grafične tehnike, kot so litografija, jedkanica, rezervaš ali akvatinta, je še nadgradil. Tehnika suhe igle mu omogoča obvladovanje osnovne matrice na mnogo različnih načinov, vse od drobnih, pajčevinasto lahnih do materialno bolj občutenih vrezov na površino cinkove plošče. Za svoje ustvarjanje je bil večkrat nagrajen, med drugim je na 9. bienalu Alpe-Jadran prejel priznanje za kakovost likovnih del, na Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti v Kranju pa odkupno nagrado Gorenjskega muzeja.

Tokratna pregledna razstava v Galeriji Mestne hiše, naslovljena Popotovanje v grafične svetove, ki bo na ogled do 26. septembra, obeležuje dva jubileja: mineva namreč dvajset let od avtorjevega uspešno zaključenega podiplomskega študija na grafični specialki ALU v Ljubljani, obenem pa tudi sam letos praznuje okroglih petdeset let – odprtja razstave so se tako poleg mnogih predstavnikov strokovno-umetniškega področja udeležili tudi številni družinski člani in prijatelji ter tako dogodku vtisnili še bolj oseben in prijeten pečat.

Razstavljena dela na pregleden in sistematičen način predstavijo avtorjevo ustvarjalno pot zadnjih dvanajstih let. Kot je Perčiča predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik ddr. Damir Globočnik, avtor spada med ustvarjalce, ki so se odločili likovni nagovor navezati na izrazne možnosti grafičnih tehnik. Tako v grafičnih filigranskih miniaturah kot tudi v delih večjih dimenzij Perčič namreč ohranja lastno avtorsko vizijo ter perspektivo sodobnega grafičnega ustvarjanja, ki v sebi prepleta svetove človeškega, animaličnega ter tehnološkega. Vsebinski momenti pri avtorju nikoli niso postranska stvar – vsak izmed razstavljenih ciklusov nosi svojo zgodbo in sporočilo. Marsikaj povedo že sami naslovi: Okolje, Mlečna cesta, Borg, Kruha in iger, Modul … Nosilca likovne dinamike del sta barva in struktura grafičnega odtisa, z izbiro temeljnih motivnih oblik pa Perčič poudarja hotenje po harmoničnem skupnem vtisu. Klasične (tradicionalne) grafične tehnike je povezal s sodobnejšim razumevanjem likovnega polja, ki ga je motivno bogatil in likovno izčiščeval, tako da so nekateri motivi dobili značaj simbola ali znaka.

Grafika ima v slovenskem likovnem prostoru posebno mesto, ki ga je pridobila po zaslugi grafičnega bienala, priznana grafična šola pa je vzpostavila mnoge avtorje, ki se spopadajo z aktualnimi vprašanji, kot so: kako široke so izrazne možnosti, ki jih nudijo reproduktivne grafične tehnike oziroma tisk, povezava grafične ustvarjalnosti z družbeno relevantnimi temami, kako slediti spremembam v razumevanju grafike v svetu … Na svojevrsten način so tovrstna razmišljanja prisotna tudi v grafičnem opusu Mihe Perčiča, ki skozi svoja dela vseskozi dokazuje, da so grafike popolnoma avtonomen medij sodobne umetnosti, ki je zmožen nagovoriti vsakogar. Z lahkotno igrivostjo se podaja v svoj z grafiko prepleten svet, ki mu vedno znova daje navdih pri iskanju novih rešitev in ga odrešuje tiste praznine belega neskončnega papirja, ki čaka na njegov naslednji korak.