Želijo si popolne vključitve, ne le na papirju

Ob svetovnem dnevu Downovega sindroma je Društvo Downov sindrom Slovenija organiziralo posvet z naslovom Izboljšajmo podporne sisteme za osebe z Downovim sindromom.

Strokovnjaki s področja izobraževanja, sociale in prava so predstavili aktualne izzive in dobre prakse vključevanja oseb z Downovim sindromom v izobraževalni sistem, delovno okolje in širšo skupnost. »Vključevanje v družbo kaže veliko pozitivnih zgodb. Srečujemo pa se tudi z izzivi, ki jih bo treba rešiti. Ugotavljali smo, da imamo dokaj dobro zakonodajo, da je bila Slovenija ena izmed prvih držav, ki je sprejela deklaracijo o pravicah invalidov, vendar sama implementacija v praksi ni dobra. Nekatere stvari gredo celo na slabše. Mi si želimo popolne vključitve otrok in odraslih z Downovim sindromom v redne vrtce, redne šole in redne službe ter predvsem možnost, da bodo lahko samostojno živeli,« je poudarila dr. Valerija Bužan, ki je bila ta teden ponovno izvoljena za predsednico Društva Downov sindrom Slovenija.

Kot je povedala, je znano, da so se osebe z Downovim sindromom sposobne naučiti veliko, prav tako pa tudi, da potrebujejo podporo. »Podporne storitve, ki jih morajo imeti, so ključne za to, da lahko udejanjijo svoje potenciale. Lahko bi rekla, da imajo osebe z Downovim sindromom v praksi manj pravic v primerjavi z drugimi. Naj omenim le osebno asistenco. Osebam z Downovim sindromom se ob pridobitvi ur za osebno asistenco te odbijejo, če so vključene v šolo ali v varstveno-delovni center. V to ne bomo privolili. Zavzemali se bomo, da se bo to uredilo. Letošnje geslo je pisano za stanje v Sloveniji, kjer še vedno veliko otrok z Downovim sindromom vključujejo v specializirane ustanove, celo gradijo nove, ločene šole s prilagojenim programom in zavode, namesto da bi se – podobno kot v mnogih drugih evropskih državah – izpeljala inkluzija in bi vsi hodili v vrtce in se šolali v večinskih šolah v svojih okoljih,« je povedala. Kot je dodala, bi morala premike narediti vlada. »Predvsem morajo to razumeti in želeti.«

Slišali smo, se tudi tisti redki posamezniki z Downovim sindromom, ki pri nas zaključijo osnovnošolsko ali celo srednješolsko izobraževanje, pri vstopu v odraslost srečajo z ovirami. Še vedno primanjkuje delovnih mest, prilagojenih njihovim zmožnostim, zato je ključno, da podjetja prepoznajo potencial teh posameznikov in jim ponudijo priložnosti. Posveta se je udeležila tudi Stanka Grubešič, vodja Centra za Downov sindrom Kranj, ki je spregovorila o programu za življenje in delo.

Vključevanje otrok in odraslih s posebnimi po­tre­bami v vrtec, šolo, zaposlitev, v družbo nasploh je v zadnjem obdobju aktualna tema. Včeraj je na Osnovni šoli Poldeta Stražišarja Jesenice potekal strokovni posvet z okroglo mizo o vključevanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki se šolajo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja.