Vlada in sindikati uskladili plačni zakon

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so v sredo podpisali izjavo o stop­nji usklajenosti predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju ter postopkovnik o nadaljnjih aktivnostih, ki so potrebne za uveljavitev prenove plačnega sistema in predvidene odprave plačnih nesorazmerij, ki bodo realizirane postopno do leta 2028. Da strnemo najpomembnejše: Predlog novega plačnega zakona, o katerem so podpisali izjavo o usklajenosti, določa novo plačno lestvico. Razlika med plačnimi razredi bo tri odstotke in ne več dosedanje štiri, zvišanja plač pa bodo različna in naj bi se uveljavila postopoma od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028. Predvideno razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom je ena proti sedem, pri čemer je osnovna plača v prvem plačnem razredu določena v višini 1253,90 evra bruto, v najvišjem, 67. razredu, pa v višini 8821,04 evra bruto. Ob tem so še predvideli, da bodo tako kolektivno pogodbo za javni sektor in kolektivne pogodbe dejavnosti ter poklicev kot tudi končni krovni dogovor parafirali najpozneje do 23. oktobra, podpisali pa do 8. novembra. Slednji bo med drugim vključeval tudi določbo, po kateri bo regres za letni dopust prihodnje leto za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov, v obeh letih pa ga bodo izplačali marca pri februarski plači. Dogovorili so se tudi o načinu usklajevanja plač z inflacijo. Plače se v letu 2025 ne bi uskladile, v prehodnem obdobju pa je usklajevanje predvideno, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek: v letu 2026 1,8 odstotka, v letu 2027 1,6 odstotka in v letu 2028 odstotek. V novem sistemu bi se od leta 2029 naprej plače vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. aprila ne bodo sklenili drugačnega dogovora. Predvidene so tudi spremembe glede napredovanj in delovne uspešnosti.

Voditeljstvo za mir

Premier Robert Golob je v sredo v okviru splošne razprave svetovnih voditeljev na 79. Generalni skupščini Združenih narodov (ZN) v New Yorku vodil odprto razpravo posebnega zasedanja Varnostnega sveta na temo Voditeljstvo za mir, kar je bil osrednji dogodek slovenskega predsedovanja Varnostnemu svetu ZN. Na njem je nastopilo okrog 75 voditeljev držav, ministrov in veleposlanikov držav članic ZN. Slovenija je sklicala tudi izredno zasedanje o Libanonu, in sicer na zahtevo Francije zaradi stopnjevanja nasilja med Izraelom in Libanonom. Po besedah Goloba gre pri voditeljstvu za mir za aktualno temo, saj med drugim obravnava vse tri velike konflikte v Ukrajini, Gazi in Sudanu. »Žal Varnostni svet danes ne more opravljati osnovnega poslanstva pri nobenem od velikih konfliktov. Hkrati želimo sprožiti razpravo, kako spremeniti delovanje Varnostnega sveta za naprej, da bi v prihodnje konflikte preprečili,« je dejal. Že v torek je potekala tudi seja Varnostnega sveta o Ukrajini, na kateri je Golob zagotovil, da bo Slovenija Ukrajini še naprej stala ob strani vse do pravičnega miru. Že pred vodenjem te seje Varnostnega sveta se je Golob tudi sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pogovarjala sta se predvsem o evropski perspektivi Ukrajine in s tem povezanim resorjem širitve, ki je v prihodnji sestavi Evropske komisije zaupan Sloveniji.

Danes o interpelaciji

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh se bo danes v državnem zboru zagovarjala pred interpelacijo, ki jo je zaradi lanskega nakupa 13.000 računalnikov še drugič vložil SDS. Pred tem, v ponedeljek, jo je k odstopu pozvala še komisija državnega zbora za nadzor javnih financ. Sejo komisije, na kateri so razpravljali o nakupu računalnikov, so štirje člani NSi in predstavnici računskega sodišča izpeljali, čeprav ta zaradi odsotnosti koalicijskih poslancev ni bila sklepčna, medtem ko SDS svojih članov komisije v tem mandatu sploh ni imenoval. V ponedeljek je zasedal tudi odbor za finance in zavrnil zahtevo poslancev SDS, da mora finančni minister Klemen Boštjančič zaradi ugotovitev računskega sodišča o negospodarni porabi proračunskega denarja, med drugim za nakup stavbe na Litijski in računalnikov, odstopiti.

Srečanje internirancev

V Portorožu je v nedeljo potekala tradicionalna slovesnost ob vseslovenskem srečanju nekdanjih internirank, političnih zapornic, izgnank in ukradenih otrok. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru dejala, da je naša dolžnost, da negujemo spomin na povzročeno gorje in zgodovinska dejstva, mladim pa predajamo sporočila miroljubnosti, svobode, solidarnosti, sočutja, enotnosti in pravičnosti.