V Medvodah želijo več denarja

Medvode – Državna sekretarka ministrstva za naravne vire in prostor dr. Lidija Kegljevič Zagorc si je s predstavniki direkcije za vode in koncesionarja najprej v četrtek ogledala ureditve vodotokov v dolini Hrastnice v občini Škofja Loka, za tem pa se je v Medvodah srečala z župani občin ob porečjih Poljanske in Selške Sore, Sore, Kokre in Save. To območje je bilo v poplavah avgusta lani med najbolj prizadetimi.

Kot so pojasnili na ministrstvu, je bilo na tem območju v okviru izrednih ukrepov v letu 2024 zaključenih 77 delovišč – v občini Gorenja vas - Poljane 23, Škofji Loki 20, Žireh 15, Železnikih 8, Medvodah 5, Preddvoru 4 in Kranju 2. Skupna ocenjena vrednost načrta sanacije na območju Sor na Škofjeloškem in Save v območju občin Medvode, Kranj, Jezersko, Šenčur in Preddvor za leti 2025 in 2026 je 32,9 milijona evrov. Največ, kar 14 milijonov evrov, bo za obnovo poškodovane vodne infrastrukture namenjenih občini Škofja Loka. »Danes smo predstavili izhodišča za sanacije v letu 2025 in za izvajanje gospodarske javne službe ter tudi investicije. Ta izhodišča so vse občine prejele. Nanje lahko dajo pripombe, zamenjajo prioritete, dajejo določene pobude. Do konca leta, ko bi se oblikoval končni plan, bodo te pobude proučene. Če jih lahko vključimo v program, jih bomo upoštevali že v programu za leto 2025,« je po zaključku obiska povedala dr. Lidija Kegljevič Zagorc.

Župani so bili s predstavljenim osnutkom načrta del različno zadovoljni. Župan Medvod Nejc Smole je bil sicer vesel obiska na terenu, prav tako je bil vesel informacij o projektih na Selški in Poljanski Sori.

Ob takem tempu potrebujejo dvajset let

Ti namreč vplivajo tudi na Medvode. Precej manj pa je Smole navdušen nad predvidenimi zneski v prihodnjih dveh letih za občino Medvode. »Za vzdrževanje je načrtovanih 40 tisoč evrov letno, za investicije pa v prihodnjih dveh letih milijon evrov. Država je po poplavah sama ocenila, da je na vodotokih v naši občini za 12 milijonov evrov škode. Po moji oceni v prvem letu ni bilo izvedenih del za več kot milijon evrov. Za nas je to nesprejemljiv znesek, ki ga je treba povečati. Če bomo šli s tako hitrostjo naprej, potem bomo v Medvodah potrebovali dvajset let, da bo popravljena škoda od poplav avgusta lani.« Nekaj optimizma je bilo vseeno slišati tudi pri njem. »Zelo sem bil vesel pobude državne sekretarke, da bo na to temo sklicala sestanek, da vidimo, kateri so projekti, ki jih lahko uvrstimo že v leti 2025 in 2026. Nujni sta popolna ureditev Ločnice s pritoki ter ureditev vašanskega grabna, rakovniškega grabna in Prešnice. Verjamem ji na besedo in upam, da bomo konec leta bolj optimistično gledali naprej.« Poudaril je še eno težavo. »Občina Medvode spada v dve vodni območji, in sicer zgornje in srednje Save. Ob slednjem je vas Vikrče, ki je bila lani močno poplavljena. Na srečanje za območje srednje Save pa kot občina sploh nismo bili povabljeni. Po naših informacijah za redni program na srednji Savi ni predviden niti evro, o investicijah pa nismo obveščeni.«

Škofjeloški župan Tine Radinja je bil bolj zadovoljen. »Za Škofjo Loko je 14 milijonov evrov samo za sanacijo škode na vodotokih, kolikor jih je po predstavitvi v načrtu za prihodnji dve leti, lep znesek. Smo zadovoljni in nestrpno pričakujemo te ukrepe, ki bodo prinesli večjo poplavno varnost. Skupna ocena škode na vodotokih je bila sicer 65 milijonov evrov. Je pa odpravljanje posledic ujme na vodotokih samo delček poplavne varnosti. Pričakujemo predvsem, da se bo iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost čim prej začela protipoplavna ureditev od Puštala do sotočja Selške Sore ter Sore do Suhe v vrednosti 17 milijonov evrov. Predviden začetek gradnje je prihodnje leto – če bo država odkupila še zadnja zemljišča, ki jih za to potrebuje. Ob tem pa so še celostni sistemski ukrepi v Poljanski in Selški dolini, ki bodo z zadrževanjem vode zagotavljali vsaj približno varnost pred takšnimi poplavami, kot so bile lanske. Želimo si, da bi tam, kjer je občina že prenovila infrastrukturo, to država s svojimi projekti čim prej zavarovala, da ne bo izpostavljena morebitnim novim poplavam.«

Na Zgornjem Gorenjskem zadovoljni

V petek je sekretarka Lidija Kegljevič Zagorc obiskala še občine v severnem delu Gorenjske, kjer se je srečala z župani občin Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Bohinj, Gorje, Bled, Radovljica, Tržič in Naklo.

Gorenjske občine so praktično v celoti porabile prejeta predplačila za sanacijo in zdaj s pripravo dokumentacije odpirajo nove projekte. »Mislim, da občine vsaj na Gorenjskem zelo dobro vedo, kako pristopiti k temu, in mislim, da imamo na Gorenjskem najmanj težav z odpiranjem novih projektov ter sodelovanjem z občinami,« je ocenila državna sekretarka.

Na območju Zgornje Gorenjske so bila dela v okviru izrednih ukrepov, to je nujne odprave škode na vodotokih po ujmi 4. avgusta, zaključena na 31 deloviščih, največ, tretjina, na območju občine Radovljica. Po zaključenih izrednih ukrepih se je začela sanacija v skladu s petletnim sanacijskim programom. V letošnjem letu se na tem območju izvajajo sanacijska dela v vrednosti 3,8 milijona evrov, v prihodnjih dveh letih pa za sanacijo predvidevajo 8,3 milijona evrov, je pojasnila državna sekretarka.

Poleg tega bodo potekala tudi vzdrževalna dela, zanje na celotnem območju zgornje Save namenjajo 4,5 milijona evrov. V letošnjem letu so za vzdrževanje namenili 4,2 milijona evrov in 1,6 milijona evrov za praznjenje zadrževalnikov, so pojasnili na ministrstvu.

»V obeh dneh smo slišali več pohval kot nekih izzivov, zagotovo pa so še določene stvari, ki se jim bo treba posvetiti in jih bomo izboljšali z boljšo komunikacijo in sodelovanjem,« je ob koncu obiskov na Gorenjskem povzela državna sekretarka Lidija Kegljevič Zagorc.

Obeh srečanj z gorenjskimi župani se je udeležil tudi vodja sektorja območja zgornje Save na uradu za vzdrževanje voda Direkcije RS za vode Urban Ilc. Povedal je, da sanacijski program lepo sledi predvideni dinamiki, saj je bilo na Gorenjskem izvedenih približno šestdeset odstotkov letošnjega programa. »Verjetno se bo letošnji program izvajal tudi še v januarju in februarju, tako da bomo premostili obdobje do sklenitve pogodbe za leto 2025 in zagotovili nemoten potek petletnega sanacijskega programa tudi v prihodnje,« je dejal.