Tujerodna hrastova čipkarka ogroža hraste

Kranj – »Po vsej Gorenjski, še posebej pa tam, kjer je v gozdovih večji delež hrastovih dreves, je videz dreves takšen, kot da je prišlo do prezgodnjega jesenskega barvanja listov,« ugotavlja Martin Umek, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in dodaja, da sušenje hrastovih listov povzroča stenica, ki se zaradi čipkastih kril imenuje hrastova čipkarka.

Kot navaja Umek, hrastova čipkarka izvira iz Severne Amerike, v Evropi so jo prvič odkrili leta 2000, v Sloveniji pa pred osmimi leti. Povzroča škodo v hrastovih gozdovih. »Poškodbe so najbolj očitne avgusta in septembra, takrat hrastovi sestoji lahko porjavijo, ob močnem napadu pa se listi lahko posušijo in tudi predčasno odpadejo,« ugotavlja Martin Umek in dodaja, da kljub številnim raziskavam še vedno ni pojasnjeno, kako poškodbe listov vplivajo na vitalnost in zdravje hrastov.

Na čezmerno razmnožitev tujerodne hrastove čipkarke v Sloveniji so pred nedavnim opozorili tudi na spletni strani Gozdarskega inštituta Slovenije, kjer dr. Tine Hauptman, dr. Barbara Piškur in Simon Zidar opisujejo, kako prepoznamo čipkarko, kako se širi, kdo so njene gostiteljske rastline, kako vpliva na gozdove in na ljudi in kakšne so možnosti za ukrepanje. Kot navajajo, je odrasla hrastova čipkarka dolga tri in široka dva milimetra. Na leto razvije dve ali tri generacije, največ jih je avgusta in septembra, ko so tudi poškodbe na listih najbolj očitne, zato so takrat tudi hrastovi sestoji pogosto povsem rjavi. Njihovi glavni gostitelji so hrasti, ob velikih namnožitvah pa tudi lipe, bresti, pravi kostanj in leske. Prezimujejo v razpokah skorje hrasta, spomladi pa se preselijo na spodnje strani listov in začnejo sesati rastlinske sokove. Listi sčasoma zbledijo, se posušijo in odpadejo, drevo zaradi tega lahko oslabi in slabše prirašča. Čipkarke se ne da več izkoreniniti, nikjer v Evropi tudi ne uporabljajo za to kakršnihkoli sistematičnih ukrepov.