Ta svet je vse bolj vroč

Globalno segrevanje

Ozrimo se na dejstva, bodimo konkretni. Govorimo o letu 2023, za 2024 podatki še niso zbrani in analizirani. »V začetku leta je služba EU-ja za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) sporočila, da je bilo leto 2023 najtoplejše v zgodovini meritev. Dvig temperature zemeljskega površja je skoraj presegel kritično mejo 1,5 stopinje Celzija. Povprečna temperatura na svetu je bila lani namreč 14,98 stopinje Celzija, kar je za 0,17 stopinje več od prejšnjega najbolj vročega leta 2016. Temperatura zemeljskega površja se je za 1,48 stopinje dvignila nad predindustrijsko referenčno vrednost. 'To je tudi prvo leto, ko so bili vsi dnevi za več kot eno stopinjo toplejši kot v predindustrijskem obdobju,' je dejala namestnica vodje Copernicusa Samantha Burgess. Dodala je, da bodo lanske temperature verjetno presegle temperature v katerem koli obdobju v zadnjih 100.000 letih. Temperaturni rekordi so lani padli na vseh celinah. V Evropi pa je bilo to drugo najtoplejše leto v zgodovini, saj je bilo za 0,17 stopinje Celzija hladnejše od rekordnega leta 2020.« / In potem smo 22. julija 2024 zabeležili najbolj vroč dan v zgodovini. »Konec julija je služba EU-ja za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus sporočila, da je bil 22. julij nov najbolj vroč dan v zgodovini, potem ko so klimatologi izmerili, da je bilo svetovno povprečje temperature zraka 17,15 stopinje Celzija oziroma 0,06 stopinje Celzija več kot 21. julija, ki je pred tem veljal za rekordnega. Klimatologi so tako najbolj vroč dan v zgodovini izmerili drugi dan zapored. Direktor službe Carlo Buontempo je ob objavi podatkov glede 21. julija zapisal, da je 'človeštvo v času segrevanja ozračja na neznanem teritoriju'. Ob tem je tudi napovedal, da bi se lahko rekordi postavljali več zaporednih dni. Vsak mesec od junija 2023 je podrl rekord najtoplejšega meseca v primerjavi z istim mesecem prejšnjih let. Klimatologinja Joyce Kimutai z univerze Imperial College v Londonu je opozorila, da sta zaporedna rekorda 'točno to, pred čimer svari znanost, če ne bomo prenehali uporabljati premoga, nafte in zemeljskega plina'.«

Rekordna poraba premoga

Kljub govoričenju o zeleni energiji, razogličenju in podobnih mantrah je dejstvo, da kurjenje premoga globalno še vedno narašča. »Letos bo svetovna poraba premoga po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) narasla na rekordnih 8,77 milijarde ton, skoraj tolikšna pa bi lahko ostala do leta 2027. IEA porast porabe premoga pripisuje elektrarnam, predvsem na Kitajskem, ki porabi za 30 odstotkov več premoga kot preostali svet skupaj. Tam naj bi povpraševanje po premogu v letošnjem letu naraslo za en odstotek. Poraba naj bi dosegla 4,9 milijarde ton, kar je po podatkih IEA-ja tudi rekord. Večje povpraševanje po premogu, za več kot pet odstotkov, naj bi bilo tudi v Indiji, kjer bo poraba dosegla 1,3 milijarde ton. Rekordna proizvodnja in trgovanje s premogom ter proizvodnja energije s premogom sledijo porastu cen plina po ruski invaziji v Ukrajini leta 2022.«

Požari, poplave, lakota

Gozdni požari v Čilu, katastrofalne poplave v Bosni in Španiji … Pravijo, da so tudi te katastrofe posledice podnebnih sprememb. Bolj verjetno je, da so slednje eden od razlogov za ta »naravne« nesreče. Podobno velja za lakoto, ki permanentno prizadeva nekatere dele sveta. Lakota v Sudanu, denimo. »Vojna med vojsko in paravojaškimi Silami za hitro podporo v Sudanu, ki traja od aprila 2023, povzroča širjenje lakote po državi. Mednarodna mreža za nadzor prehranske varnosti (IPC) – neodvisno telo, ki ga sestavlja več kot deset agencij Združenih narodov, človekoljubnih organizacij in vlad – je pred dnevi objavila poročilo, v katerem ugotavlja lakoto na petih območjih v Sudanu. Glede na poročilo IPC-ja 24,6 milijona Sudancev, polovica prebivalstva, trpi hudo pomanjkanje hrane, je poročala Al Džazira. Sudanska vlada je ovirala delo IPC-ja, njegova poročila pa je označila za 'nezanesljiva' in dodala, da 'spodkopavajo suverenost in dostojanstvo Sudana'. V vojni je umrlo več kot 24.000 ljudi, 14 milijonov pa jih je pregnanih z domov, kažejo podatki ZN-a. Po ocenah je 3,2 milijona Sudancev odšlo v sosednje države, vključno s Čadom, Egiptom in Južnim Sudanom.« (Vir vseh citatov: članek Borisa Vaseva na MMC RTV SLO.) Kaj poreči na vse to? Očitno gre za en poseben »splet norosti in bolečine«, iz katerega ni rešitve. Dvomim, da bomo lahko čez eno leta zapisali, da se je stanje v svetu na področju podnebnih sprememb v letu 2025 izboljšalo. Zato: Bog daj, da bi se!