Substance, ki terjajo življenje

Ljubljana – Policisti bodo vse do konca leta poostreno nadzirali vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, je ob tem voznike pozval, naj v decembru, ko je veliko priložnosti za praznovanja, vnaprej premislijo, kako se bodo varno vrnili domov. »Priporočamo uporabo alternativnih prevozov, kot so javni prevoz, taksi, ali pa za prevoz zaprosite svojce ali prijatelje. Novo leto pričakajmo z zadovoljstvom, brez tragičnih posledic, ki jih lahko povzroči vožnja pod vplivom alkohola,« je poudaril Kapun.

Akcijo koordinira Agenciji za varnost prometa, ki skupaj s ključnimi deležniki prometne varnosti vse leto ozavešča udeležence v prometu, posebej pa mlajše, o popolni nezdružljivosti vožnje in alkohola, ravno tako pa tudi uživanja psihoaktivnih snovi. »Že pri koncentraciji 0,5 promila alkohola se verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 22-krat,« so opozorili na agenciji, kjer pravijo, da že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zmožnost presoje in reakcijski čas voznika.

Kot je pojasnila Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa, je v anketi, ki so jo izvedli letos, kar 61 odstotkov vprašanih priznalo, da so po uživanju psihoaktivnih snovi sedli za volan, skoraj polovica od teh je zaužila še alkohol. »Desetina vseh prometnih nesreč je povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola in drog, še bolj pretresljivo pa je, da takšni vozniki povzročijo kar 29 odstotkov vseh smrtnih žrtev,« je navedla.

Po podatkih agencije je bilo do konca novembra letos zabeleženih 1.365 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, kar je 0,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo takšnih nesreč 1.437. »V teh nesrečah je življenje izgubilo 17 oseb, kar je enako kot lani,« so pojasnili. Prav tako je število hudo telesno poškodovanih ostalo enako (letos in lani 120), medtem ko se je število lažje poškodovanih povečalo za 6,8 odstotka (letos 579, lani 542). »Povprečna stopnja alkoholiziranosti v vseh prometnih nesrečah je znašala 1,38 promila, kar je enako kot lani, v smrtnih prometnih nesrečah pa 1,43 promila, lani 1,20 promila,« so dodali.

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola so vozniki iz starostnih skupin 25–34 in 35–44 let, pri čemer je največ povzročiteljev med vozniki osebnih vozil. »Skrb vzbujajoče pa je, da so najmlajši alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč, stari od 15 do 17 let, letos povzročili za petino več prometnih nesreč kot v enakem lanskem obdobju.«

Alkoholizirani povzročitelji so smrtne prometne nesreče najpogosteje povzročili zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne smeri vožnje. Policisti so v prvih enajstih mesecih letos izvedli 407.946 alkotestov, od katerih je bilo 9.440 pozitivnih, 222 oseb pa je alkotest odklonilo. Prav tako so odredili 1.278 strokovnih pregledov na droge, pri čemer je bilo 188 pregledov pozitivnih ter 677 odklonjenih, poleg tega pa so policisti pridržali 509 voznikov motornih vozil. Pri povzročiteljih prometnih nesreč je bil strokovni pregled na droge v enajstih mesecih letošnjega leta pozitiven v 91 primerih, 28 voznikov pa je pregled odklonilo.