Sosedu naj bi življenje vzel v stanju neprištevnosti

Kranj – Poljansko dolino je 8. aprila letos pretresla smrt 64-letnega domačina iz Podgore, ki naj bi ga med opravljanjem gozdarskih del umoril njegov sosed Peter Primožič. Po navedbah okrožne državne tožilke Lee Martinjak je obdolženi prišel v gozd oborožen s puško z daljnogledom in dušilcem z namenom, da svojega soseda umori, pri čemer je nanj večkrat streljal. Zadel ga je dvakrat, prvič v predel trebuha, ko pa je oškodovanec padel po tleh, ga je iz neposredne bližine hladnokrvno ustrelil še v glavo, zaradi česar je na kraju umrl.

Brezobzirno maščevanje

Kot je pojasnila tožilka, je Primožič dejanje storil iz brezobzirnega maščevanja, ker je žrtev za dostop do svojega gozdnega zemljišča brez njegovega dovoljenja uporabila pot, ki si jo je obdolženi lastil in mu je uporabo prepovedal. Umorjeni sosed njegove prepovedi ni upošteval, česar pa Primožič ni prenesel, ob tem pa se je počutil ponižanega in oškodovanega, zato je do žrtve po navedbah tožilke gojil zamero in se ji je maščeval z usmrtitvijo. Poleg tega je Primožič do soseda več kot desetletje čutil mržnjo, saj ga je krivil za svoje težave in materialno škodo, ki naj bi mu jo povzročal, je dodala tožilka.

S tem je po njenih besedah izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja umora, a ker je sodni izvedenec za psihiatrijo pri obdolženem ugotovil blodnjavo motnjo oziroma paranoidno psihozo, zaradi katere ni mogel razumeti pomena svojega dejanja in ni mogel imeti svojega ravnanja v oblasti, je tožilka za obdolženega predlagala varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.

Zagovornik obdolženega Gorazd Fišer s pravno opredelitvijo kaznivega dejanja, kot jo je predlagala tožilka, ni soglašal. Dejal je, da je kaznivo dejanje umora mogoče storiti le z motiviranim naklepom, česar pa obdolženec, kot je poudaril, ni bil sposoben. Zato je zagovornik ocenil, da bi bila pravilna lahko le pravna opredelitev storitev kaznivega dejanja uboja v neprištevnem stanju.

Zagovora ni želel podati

Na petkovi obravnavi je bil obdolženi Peter Primožič, ki je nastanjen v enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru, navzoč le na začetku naroka prek videokonference. Predsedujoči petčlanskega sodnega senata Vid Bele mu je ponudil možnost zagovora, vendar je njegov zagovornik pojasnil, da ga ne želi podati niti ne želi sodelovati na obravnavi, saj ni procesno sposoben. Fišer je obenem predlagal izključitev javnosti zaradi varstva podatkov o zdravstvenem stanju obdolženca. Sodni senat je predlogu ugodil in izključil javnost v delu obravnave, ko so izpovedovali psihiatrinja, sodna izvedenca s področja psihiatrije in klinične psihologije ter žena obdolženega.

Zveri ne smete izpustiti

Javno pa sta pred sodišče kot priči pristopila žena in sin umorjenega. »Sosed mi je vzel moža in otrokom očeta. Kljub vsem dokazom, da je umor načrtoval več let, ga želite prikazati kot neprištevnega. Te zveri, te pošasti ne smete izpustiti iz zapora. Jaz bom naslednja, ki jo bo pokončal,« je trdila žena pokojnega in opozorila, da so se Primožiča poleg njene družine bali tudi drugi vaščani, vendar je bil njen mož edini, ki se mu je upal zoperstaviti.

O kritičnem dnevu sta oba s sinom pojasnila, da je oškodovanec tistega dne odšel v gozd, da bi posekal dve smreki. Običajno so v gozd hodili v paru, saj so bili v strahu pred Primožičem, vendar je tokrat šel sam, ker je morala žena v službo. Oškodovanec je ženi v SMS-sporočilu napisal, da je vse v redu, nato pa se ji ni več javil. Ko je zagledal soseda, ki je začel streljati nanj, je poklical policijo in sporočil, kdo strelja, ter povedal, da je zadet. Po tem se na telefon ni več oglasil.

Tožilka je obe priči vprašala, ali sta pri Primožiču kadar koli pred kaznivim dejanjem opazila nenavadno vedenje. »Nikoli. Živel je povsem normalno. Niti vedeli nismo, da je na bolniški. Normalno je delal, se vozil naokrog in živel kot vsak drug, le v službo ni hodil,« je odgovorila žena žrtve. Podobno je dejal sin: »Takega, kot sem ga danes videl na videokonferenci, nikoli prej nisem. Vedno je deloval kot drugi ljudje v vasi. Danes pa je bil videti utrujen in odsoten.«

Dvom o neprištevnosti

O neprištevnosti obdolženega dvomita tudi tožilka in pooblaščenec oškodovancev Borut Bernik Bogataj, ki meni, da obdolženčevo vedenje z veliko verjetnostjo kaže na prirejanje simptomov z namenom doseči drugačno pravno kvalifikacijo svojega dejanja. »Reakcije obdolženega, njegova mentalna sposobnost in zavedanje sebe ter okolice so bili izjemno logični in premišljeni. Jasno je vedel, kaj govori, nobenih blodenj ni bilo slišati niti nobenih znakov, ki so se čudežno pojavili med postopkom,« je komentiral pooblaščenec.

Tožilka je predlagala, da se pridobi dodatno izvedeniško mnenje, in sicer ne izvedenca posameznika, temveč komisije zdravstvenega zavoda. Poudarila je, da je v petek zaslišani izvedenec s svojimi odgovori potrdil dvome, ki jih je tožilstvo izrazilo že v predlogu za varnostni ukrep. »Njegovo mnenje je neprepričljivo, na več vprašanj ni podal konkretnih odgovorov, velikokrat je odgovoril z 'ne vem'. Prav tako je sam poudaril, da mu v tej zadevi marsikatera stvar ne gre skupaj,« je povedala tožilka.

Dodatno k njenim dvomom prispeva to, da je obdolženi na pripornem naroku opisal kaznivo dejanje v skladu z vsemi pridobljenimi materialnimi dokazi. »Tudi način izvršitve kaznivega dejanja kaže na izredno premišljenost. Oškodovanca je ustrelil, ko je ta sam delal v gozdu. Že prej si je priskrbel puško in dušilec, po streljanju pa je pospravil vse tulce, tako da policisti z detektorjem kovin niso našli niti ene sledi. Puško je skril na strmem in nedostopnem terenu, kjer jo je po naključju našla gorska policijska enota,« je nanizala tožilka.

Sodni senat je njen dokazni predlog sprejel, pripravo novega izvedenskega mnenja pa bo zaupal ljubljanski psihiatrični kliniki.