Na osrednji državni proslavi pred dnevom samostojnosti in enotnosti je predsednik vlade Robert Golob spomnil na občutke ponosa ob slovenskem prebujenju v osemdesetih letih. / Foto: Jure Makovec/STA
»Samostojnost, ki smo ji na plebiscitu rekli da, moramo predati naprej novim generacijam mladih – samostojnost, da raziskujejo, ustanavljajo podjetja, prevzemajo kmetije, svobodno potujejo, da dihajo s polnimi pljuči, da so sprejeti in cenjeni, da niso ujetniki predsodkov, da so nase in na svojo domovino ponosni,« je v slavnostnem nagovoru na osrednji državni proslavi pred dnevom samostojnosti in enotnosti poudaril predsednik vlade Robert Golob in dodal, da brez ponosa ni samozavesti in brez samozavesti ni samostojnosti. »Tisti, ki smo doživeli slovensko prebujenje v osemdesetih letih, vemo, kako ponosni smo bili. Na naše industrijske velikane, na olimpijsko medaljo, na slovensko pridnost in znanje, na našo zeleno deželo in njeno lepoto.« Poudaril je, da smo šli na plebiscit kot zrel narod, z vso težo zgodovinske odgovornosti. »Nismo fantazirali o nemogočem. Vedeli smo, da je težko stati na lastnih nogah. Ampak vedeli smo tudi, da to zmoremo. In da znamo obrniti stvari na bolje.« A ta pot po njegovih besedah ni bila lahka, saj je vodila čez osamosvojitveno vojno in katastrofalno tranzicijsko krizo. »Ampak tudi danes spremembe na bolje niso lahke. Sprememb se bojimo, ker včasih zabolijo.« A kot je napovedal, bodo tudi v prihodnje odločno hodili po poti sprememb in vztrajali pri zastavljeni smeri.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je v ponedeljek prvič po prevzemu položaja uradno obiskala Slovenijo. Sestala se je s predsednikom vlade Robertom Golobom, predsednico države Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Obisk je bil namenjen predvsem izmenjavi pogledov na eno ključnih prioritet Evropske komisije, to je širitev Evropske unije, so po obisku sporočili iz vlade. Imenovanje Marte Kos na tako pomembno komisarsko mesto je po mnenju predsednika vlade Goloba veliko priznanje ugledu Slovenije in delu, ki so ga opravili v preteklosti. Poudaril je pomen širitvenega resorja, ki je bil zaupan Marti Kos, saj je prepričan, da »ima Evropska unija zdaj zgodovinsko priložnost in hkrati tudi dolžnost, da vsem kandidatkam, ki že desetletja čakajo na to priložnost, odpre vrata«. Marta Kos je ob tem poudarila, da imajo prvič po desetih letih realno možnost, da vsaj eno državo, lahko pa tudi dve ali tri, pripeljejo do konca pogajalskega procesa. Ocenjuje, da bi v času njenega mandata lahko zaprli več kot sto pogajalskih poglavij, pri čemer pričakuje tudi podporo vseh držav članic. Veseli jo, da Slovenija podpira širitveni proces, kar je zapisano tudi v nedavno sprejeti zunanjepolitični strategiji. Veseli jo tudi, da skoraj šestdeset odstotkov Slovencev podpira proces širitve, pri čemer skoraj polovica Slovencev meni, da Evropska unija zagotavlja predvsem mir in stabilnost, kar je po njenih besedah tudi cilj širitvenega procesa.
Inštitut 8. marec je v okviru pobude My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira) zbral milijon podpisov za varen in dostopen splav v Evropski uniji. Kot so poudarili ob začetku zbiranja podpisov, si želijo, da bi imeli vsi v EU dostop do varne umetne prekinitve nosečnosti, ne glede na to, kdo so in od kod prihajajo. »Več kot 20 milijonov žensk v EU nima dostopa do varnega in legalnega splava ter so zato v stiski in strahu za svoje zdravje, svoje življenje in svojo prihodnost.« Zato si prizadevajo, da EU sprejme zakonodajo, ki bo vzpostavila finančni mehanizem, ki bo državam članicam, ki se bodo tej politiki prostovoljno pridružile, pomagal zagotoviti varen in dostopen splav za vse. Kljub zbranemu milijonu podpisov, kar je pogoj za predložitev državljanske pobude Evropski komisiji, zbiranje podpisov nadaljujejo. Njihov cilj je zbrati še 200 tisoč podpisov, če bi bili kateri od že zbranih neveljavni.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter ustanoviteljica in predsednica upravnega odbora Fundacije CTNNB1 Špela Miroševič sta minuli teden podpisala pogodbo o sofinanciranju predklinične in klinične študije genskega zdravila urbagen za sindrom CTNNB1. Fundacija CTNNB1 bo za financiranje študije prejela milijon evrov. Špela Miroševič, ki je tudi mama petletnega Urbana, prvega otroka v Sloveniji z diagnosticiranim sindromom CTNNB1, je ob tem poudarila, da so si zaradi podpore države upali začeti produkcijo kliničnega vektorja prej, kot so načrtovali. Upa, da bi Urban lahko dobil zdravilo že proti koncu poletja.
