Volilna udeležba na Gorenjskem je bila 27,9-odstotna, torej celo nekaj višja od povprečja v državi. / Foto: Tina Dokl
Volilna udeležba na Gorenjskem je bila 27,9-odstotna, torej celo nekaj višja od povprečja v državi. / Foto: Tina Dokl
Referendum: prepričljiv »ne« zakonu o dodatku
Več kot 400 tisoč volivcev je na nedeljskem referendumu reklo »ne« zakonu, s katerim je ministrstvo za kulturo želelo urediti področje dodatkov k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti
Kranj – Volivci so na nedeljskem referendumu prepričljivo zavrnili zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je konec januarja sprejel državni zbor. Nasprotniki zakona so dosegli zavrnitveni kvorum, saj je proti zakonu glasovalo 403.153 volivcev. Volilna udeležba je bila 25,9-odstotna. Predlagatelji referenduma, stranka SDS, so z izidom zadovoljni, ocenili so, da je rezultat zmaga razuma in odločen »ne« obstoječi oblasti.
Nedeljskega referenduma se je udeležilo 438.861 volivcev. Volilna udeležba je bila 25,9-odstotna. Po delnih neuradnih izidih je proti zakonu glasovalo 92,5 odstotka oziroma 403.153 volivcev. S tem so močno presegli zavrnitveni kvorum, saj bi proti zakonu moralo glasovati vsaj 338.491 volivcev. Za zakon je glasovalo 7,48 odstotka vseh, ki so se udeležili referenduma. Nasprotniki zakona so torej dosegli oba pogoja za njegovo zavrnitev.
Na Gorenjskem je bila volilna udeležba celo nekaj višja od povprečja v državi. V volilni enoti Kranj se je referenduma udeležilo 27,9 odstotka volilnih upravičencev. Proti zakonu jih je glasovalo 93,3 odstotka, za zakon 6,7 odstotka.
Med volilnimi okraji je bila udeležba najvišja v volilnem okraju Škofja Loka 2, kjer se je referenduma udeležilo 41,3 odstotka volilnih upravičencev, proti zakonu pa jih je glasovalo kar 96,3 odstotka.
Visok odstotek glasov proti je bil tudi v volilnem okraju Kranj 3, kjer je zakon zavrnilo 95 odstotkov vseh, ki so prišli na referendum.
Zanimivi so tudi podatki o glasovanju po voliščih, na nekaterih manjših voliščih na Gorenjskem so prav vsi glasovali proti. Tak primer je denimo volišče v gasilskem domu Rudno v Železnikih, kjer so volivci oddali 102 glasova proti, nihče pa ni glasoval za. Enak je bil rezultat na voliščih Rudnik Žirovski vrh, Todraž in Šola Malenski Vrh, kjer so bili vsi prešteti glasovi proti zakonu.
Na volišču Etnografski muzej Davča je bil za zakon samo en volivec, na volišču Krajevna skupnost Sorica dva volivca, prav tako na voliščih v kulturnem domu Lučine, Osnovni šoli Dražgoše, Osnovni šoli Leskovica ...
Predsednik SDS Janez Janša je izid referenduma označil za zmago razuma in »tistega dela volilnega telesa v Sloveniji, ki se zaveda, da se država v času mandata sedanje koalicije giblje v napačno smer«. Dejal je, da je vladna koalicija na referendumu dobila dve klofuti: prvo, ker je bil zavrnjen sramoten zakon, s katerim so se želeli neupravičeni privilegiji dodeliti zgolj peščici, drugo klofuto pa so dobili predstavniki izvršilne oblasti, ki so pozivali k bojkotu.
Predsednik vlade Robert Golob je na drugi strani poudaril, da se tri četrtine volilnih upravičencev ni odzvalo na klic desnice, tistih, ki so zakonu nasprotovali, pa ni niti za četrtino. »S svojimi lažmi in manipulacijami desnica večine ni prepričala,« je dejal. »Ta referendum v resnici ni nič drugega kot interno preštevanje desnice za skoraj sedem milijonov javnega denarja,« je dejal za STA.
Podobno je ocenila tudi ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko. Kot je poudarila, je bil referendum namenjen preštevanju glasov na desnici. Po njenem mnenju je bil sklican z namenom diskreditacije vlade, kulture in umetnosti. Takšnih referendumov ne bi smelo biti, je menila. Ob tem je tudi ocenila, da pozivi k bojkotu referenduma niso bili napaka.
Po zavrnitvi zakona na referendumu tako v veljavi ostaja stari zakon iz leta 1974. Kot so opozarjali na ministrstvu za kulturo, je ta zastarel in pomanjkljiv, saj ne določa natančnih pogojev ali meril za pridobitev dodatka k pokojnini za dosežke na področju umetnosti. Poleg tega je računsko sodišče ocenilo, da pravne podlage, ki urejajo sistem izjemnih pokojnin, ne zagotavljajo enakopravne obravnave vlog, o dodelitvi izjemne pokojnine pa po tem zakonu odloča vlada po prostem preudarku, kar tveganje za neenako obravnavo še povečuje. V SDS so ob tem napovedali, da bodo vztrajali, da se odpravi tudi ta zakon.